Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (25.152-25.176)


  1.      razsévati 1 -am nedov. (ẹ́) knjiž. razširjati, raznašati: ptice razsevajo seme nekaterih rastlin / razsevati vznemirljiva gesla ♪
  2.      razsévek  -vka m (ẹ̑) med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: obsevati razsevke; razsevki v pljučih ♪
  3.      razséžen  -žna -o prid., razséžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki zavzema razmeroma veliko površino, velik prostor: razsežni gozdovi; stavba ni visoka, je pa razsežna; park zavzema razsežno ozemlje / razsežne opekline / razsežen prostor velik 2. ki zavzema razmeroma veliko področje a) glede na delovanje, učinek: razsežna eksplozija b) glede na problematiko, vsebino: razsežna dejavnost društva; to vprašanje je zelo razsežno / razsežna zgodba ♪
  4.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
  5.      razsijáti  -síjem dov., razsijál (á ȋ) knjiž. (močno) obsijati: sonce je razsijalo polje / nasmeh ji je razsijal obraz ♪
  6.      razsipálnik  -a m (ȃ) agr. stroj za razsipanje, trosenje umetnih gnojil ♪
  7.      razsípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha // delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči ♪
  8.      razsipávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipavati umetna gnojila; z lopato je razsipaval pesek 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: lestenec razsipava svetlobo / pomlad razsipava cvetje po travnikih / harfa je razsipavala zvoke po dvorani / razsipavati domislice, duhovitosti 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razsipavati denar, z denarjem; pren. ne razsipavaj svojih moči za to ∙ ekspr. razsipavati s pohvalo preveč hvaliti ♪
  9.      razslojeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo // povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik ♪
  10.      razslojíti  -ím dov., razslójil (ȋ í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila // povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik ♪
  11.      razsodílo  -a s (í) knjiž., redko merilo, kriterij: ocenjevati po strogih razsodilih ♪
  12.      razsodíšče  -a s (í) 1. družbeni organ za reševanje sporov po dogovoru strank: ustanoviti razsodišče; predložiti spor razsodišču ♦ jur. haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; pogodbeno razsodišče 2. skupina oseb, določena za reševanje nesoglasij, nesporazumov: razsodišče društva, organizacije / častno razsodišče ki razsoja moralne, etične prestopke ♪
  13.      razsodník  -a m (í) 1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsodnik; poklicati, postaviti koga za razsodnika // član razsodišča: imenovati, izbrati razsodnika; stalni razsodnik 2. knjiž. ocenjevalec: glasbeni, jezikovni razsodnik ♪
  14.      razsodníštvo  -a s (ȋ) dejavnost razsodnikov: organizacija razsodništva // razsodniki: imenovati glavno razsodništvo ♪
  15.      razsódnost  -i ž (ọ́) sposobnost v težkem položaju razumno, premišljeno ravnati: manjka mu razsodnosti; izgubiti razsodnost; bolečine mu jemljejo, ekspr. zamegljujejo razsodnost; ekspr. odpovedala mu je zdrava razsodnost / delaj po svoji razsodnosti / knjiž. razsodnost duha ♪
  16.      razsòl  -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) agr. zmes (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov, s katero se prepoji meso zlasti pred prekajevanjem: pripraviti razsol; prepojiti meso z razsolom / dati v razsol; pustiti v razsolu ♪
  17.      razsolíca  tudi rázsolica -e ž (í; á) agr. raztopina razsola v vodi: dati meso v razsolico ♪
  18.      razsolíti  -ím dov., razsólil (ȋ í) 1. odstraniti sol iz česa: razsoliti preslano meso, zelenjavo // spremeniti morsko vodo v sladko: naprava ne razsoli dovolj morske vode 2. agr. prepojiti meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoliti in prekaditi meso; razsoliti ribe razsoljèn -êna -o: razsoljena voda; sušiti razsoljeno meso ♪
  19.      razsoljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razsoljevati: razsoljevanje morske vode; naprave za razsoljevanje / razsoljevanje mesa ♪
  20.      razsoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati sol iz česa: preslano zelenjavo razsoljujejo v vodi // spreminjati morsko vodo v sladko: ta naprava razsoljuje morsko vodo 2. agr. prepajati meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoljevati in prekajevati meso ♪
  21.      razsredíščiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. narediti, da kaj ni več središče, v središču: razsrediščiti zgodbo / samega sebe je hotel popolnoma razsrediščiti razsredíščen -a -o: razsrediščena zgodba ♪
  22.      razsŕjenost  -i ž (r̄) zelo velika jeza: nestrpno mrmranje se je spremenilo v razsrjenost ♪
  23.      rázstava  in razstáva -e ž (á; ȃ) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstave; razstave ječmena, pšenice ♪
  24.      razstáva  -e ž (ȃ) prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo // zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava ♦ um. razstava krajin, malih plastik ♪
  25.      razstávek  -vka m (ȃ) knjiž. razstavni predmet: razstavki so izbrani iz množice najdenih predmetov ♪

   25.027 25.052 25.077 25.102 25.127 25.152 25.177 25.202 25.227 25.252  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA