Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Me (23.252-23.276)
- pretrkováti -újem nedov. (á ȗ) med. pretrkavati: pretrkovati pljuča / zdravnik ga je dolgo pretrkoval ♪
- pretrpéti -ím dov., tudi pretŕpel (ẹ́ í) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: četa je pretrpela hude izgube; pretrpeti mnoge krivice; marsikaj, veliko hudega je pretrpel / z oslabljenim pomenom: v bitki so pretrpeli poraz so bili poraženi; slikarstvo je pretrpelo velike spremembe se je zelo spremenilo ∙ zaradi svojih idej je moral pretrpeti smrt je bil umorjen // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega; prestati: to razočaranje sem že pretrpel, zdaj sem miren / pretrpeti nevarno bolezen preboleti 2. ekspr., s prislovnim določilom v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: toliko je pretrpela, naj bo zdaj srečna; veliko smo pretrpeli med vojno 3. star. prenesti, zdržati: človek več pretrpi, kot prej misli / njegovo srce te žalosti ni pretrpelo
pretrpljèn -êna -o: pretrpljene bolečine; pretrpljena bolezen ♪
- pretvárjati -am nedov. (á) delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki: ta naprava pretvarja vodno energijo v električno; pretvarjati višje merske enote v nižje // zastar. spreminjati: rudnik mu pretvarja dneve v noč; samovoljno kaj pretvarjati pretvárjati se kazati se drugačnega, kot biti v resnici: mislili so, da se spet pretvarja; zna se dobro pretvarjati / pretvarjali so se, da mu verjamejo pretvarjajóč -a -e: obdelujoč in pretvarjajoč mrtvo snov, ustvarjajo ljudje materialno kulturo; ne mara pretvarjajočih se ljudi ♪
- pretvéza -e ž (ẹ̑) 1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod 2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo ♪
- pretvórba -e ž (ọ̑) glagolnik od pretvoriti: ta pretvorba ne sme prehitro potekati; pretvorba toplotne energije v električno; pretvorba stopinj / pretvorba priredja v podredje ♪
- pretvórben -bna -o tudi pretvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretvorbo: pretvorbna pravila ♦ lingv. pretvorbna slovnica slovnica, ki obravnava pretvarjanje jezikovnih enot po določenih pravilih v pomensko enakovredne jezikovne enote ♪
- pretvóren -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pretvorbo ali pretvarjanje: pretvorni dejavniki / knjiž. pretvorne oblike oblakov spremenljive ♪
- pretvóriti -im dov. (ọ̄) narediti, da kaka stvar nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki: pretvoriti vodno energijo v električno ♦ lingv. pretvoriti pomensko istemu dati drugačno skladenjsko obliko; mat. pretvoriti ulomek v decimalno število // zastar. spremeniti: zloba ji je pretvorila obraz v spako; preoblekla se je in se pretvorila v čisto drugo žensko pretvórjen -a -o: v tem stavku je smisel pretvorjen ♪
- pretvórnik -a m (ọ̑) naprava iz sprejemnika in oddajnika, ki omogoča sprejem radijskega, televizijskega programa na področju, ki ga matični oddajnik ne zajema: postaviti, priključiti pretvornik / televizijski pretvornik // teh. naprava, ki spreminja eno veličino v drugo ali eno vrsto veličin v drugo: pretvornik sončne energije ◊ elektr. fazni pretvornik; frekvenčni pretvornik; mat. pretvornik število, s katerim se spreminja ena merska enota v drugo ♪
- preubráti -bêrem dov., stil. preuberó; preubrál (á é) knjiž., redko spremeniti, predrugačiti: preubrati svoj delovni sistem / preubrati svoja načela in želje ♪
- preučèn -êna -o prid. (ȅ é) 1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel 2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža ♪
- preučeválen -lna -o prid. (ȃ) proučevalen: preučevalne metode dela / ugotovitve preučevalne skupine ♪
- preučeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. usposabljati za drugo delo: preučevati rudarje v strugarje 2. proučevati: preučevati življenje ptic / preučevati zgodovinske dokumente / prošnjo še preučujejo obravnavajo, rešujejo preučeván -a -o: preučevani primeri ♪
- preudárek -rka m (ȃ) glagolnik od preudariti: ta ugovor zahteva preudarek / dati kaj v preudarek; to je sklenil po daljšem, temeljitem preudarku / govoriti brez preudarka; ravnati po lastnem preudarku // knjiž. sklep, ugotovitev: spis vsebuje veliko tehtnih preudarkov; upoštevati preudarek sodišča ♦ jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu ♪
- preumázan -a -o prid. (ȃ) preveč umazan: preumazani čevlji; soba je preumazana / nav. ekspr.: imeti preumazan značaj; nobena laž mu ni preumazana ♪
- preurédba -e ž (ẹ̑) knjiž. preureditev: preuredba notranjščine gradu / lotil se je preuredbe svojega gospodarstva / družbene preuredbe spremembe ♪
- preuréjati -am nedov. (ẹ́) drugače, na novo urejati: preurejati stanovanje / preurejati šolstvo / preurejati družbene razmere spreminjati // v zvezi z v delati iz določene stvari drugo stvar: hlev preurejajo v garažo ♪
- preurejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preureja, spreminja: preurejevalec družbenih razmer ♪
- preustrojíti -ím dov., preustrójil (ȋ í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti ♪
- preustvarítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita ♪
- preustváriti -im dov. (á ā) knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost 2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti preustvárjen -a -o: preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost ♪
- preustvárjanje -a s (á) glagolnik od preustvarjati: preustvarjanje človeka; preustvarjanje sedanjega položaja / preustvarjanje življenja v umetnosti ♪
- preusvojíti -ím dov., preusvójil (ȋ í) knjiž., redko preoblikovati, predelati: v svojih delih je pesniško preusvojil domačo pokrajino preusvojèn -êna -o 1. deležnik od preusvojiti: v umetnini preusvojena resničnost 2. vnaprej določen, vnaprej sprejet: izhajati iz preusvojenih sklepov; preusvojeno mnenje ♪
- preužítek -tka m (ȋ) v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika: daje mu preužitek; dobiti, izgovoriti si preužitek; pogodba o preužitku / biti na preužitku; imeti koga na preužitku ♪
- preužítkar -ja m (ȋ) v kmečkem okolju kdor ima, uživa preužitek: na starost je bil preužitkar; položaj preužitkarjev ♪
23.127 23.152 23.177 23.202 23.227 23.252 23.277 23.302 23.327 23.352