Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (22.677-22.701)


  1.      prekrižáriti  -im dov. (á ȃ) s križarjenjem prepotovati: parniki so prekrižarili morje, ocean / ekspr. že nekajkrat sta prekrižarila reko, da bi našla utopljenca // ekspr. prevoziti: z avtomobilom je prekrižaril celo mesto; prekrižariti pol sveta ♪
  2.      prekrížati  -am dov. (ȋ) 1. položiti kaj navzkriž: prekrižati roke na prsih; prekrižati noge visoko, v kolenih; prekrižati žice / ekspr. divje sta prekrižala meča spopadla se z mečema 2. nav. ekspr. narediti, da je kaj speljano, vodi, navadno pravokotno čez kaj drugega: dolino so prekrižali s cestami 3. navadno z dajalnikom priti, pojaviti se kje, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: velika ladja jim je prekrižala pot / redko prekrižala sta nekaj cest prečkala // ekspr. preprečiti, onemogočiti: ta človek mu je prekrižal vse načrte; slabo vreme jim je prekrižalo račune o izletu 4. nar. pokrižati: prekrižala ga je z blagoslovljeno vodo; pred jedjo se je prekrižal / od začudenja se je prekrižal ● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; ekspr. pazi, da mi še kdaj ne prekrižaš poti da se še kdaj ne srečava, prideva skupaj prekrížan -a -o: načrt je bil s tem prekrižan; prekrižane niti, žice; sedeti s prekrižanimi nogami, rokami; okna, prekrižana z železjem okna z železnimi križi ∙ ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil ♪
  3.      prekrmíliti  -im dov. (í ȋ) s premikanjem krmila spremeniti smer gibanja: prekrmiliti letalo; prekrmiliti ladijski stroj ♪
  4.      prekrojíti  -ím dov., prekrójil (ȋ í) 1. na novo ukrojiti: plašč je dala prekrojiti; prekrojiti staro obleko // v zvezi z v narediti iz določenega oblačila drugo oblačilo: prekrojiti krilo v telovnik 2. ekspr. spremeniti, predrugačiti: avtor članka je dejstva po svoje prekrojil / to je prekrojilo njeno usodo prekrojèn -êna -o: suknja je obrnjena in prekrojena ♪
  5.      prekrókati  -am dov. (ọ̑) pog. krokajoč prebiti, preživeti: vso noč je prekrokal prekrókan -a -o: po prekrokani noči je imel hudega mačka ♪
  6.      prekrstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prekrstiti: prekrstitev pravoslavnih / prekrstitev krajevnega imena ♪
  7.      prekrstíti  in prekŕstiti -im dov., prekŕščen (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju narediti, da postane pripadnik ene krščanske vere pripadnik druge krščanske vere: prvorojenega sina je dal prekrstiti 2. ekspr. preimenovati: ljudje so ga prekrstili v Hudournika; prekrstil se je iz Franca v Branka ♪
  8.      prekrščeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v krščanskem okolju delati, da postane pripadnik ene krščanske vere pripadnik druge krščanske vere: s silo prekrščevati 2. ekspr. večkrat preimenovati: prekrščevali so jo, dokler ni dobila tega imena ♪
  9.      prekŕšek  -ška m (ȓ) kar je narejeno drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: napraviti, ekspr. zagrešiti prekršek / prekršek so strogo kaznovali / carinski, gospodarski prekršek; disciplinski, prometni prekršek; prekršek zoper javni red in mir; sodnik za prekrške ∙ žarg., šport. sodnik je piskal prekršek s piščalko dal znak, da je bil storjen prekršek ♦ ekon. devizni prekršek; jur. prekršek s predpisom pristojnega organa določena kršitev javnega reda, za katero je predpisana kazen ali druga sankcija; šport. prekršek ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek nad vratarjem ♪
  10.      prekŕškar  -ja m (ȓ) nav. ekspr. kdor dela (prometne) prekrške: ni bil vpisan med prekrškarje; on ni navaden prekrškar ♪
  11.      prekrvavíti  -ím dov., prekrvávil (ȋ í) narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z gibanjem dobro prekrvaviti prste; organ se prekrvavi prekrvavíti se prepojiti se s krvjo: obveza se prekrvavi prekrvavljèn -êna -o: prekrvavljen povoj; po masaži je koža bolje prekrvavljena ♪
  12.      prekrvíti  -ím dov., prekŕvil (ȋ í) narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z masažo prekrviti lasišče; pri hoji se mišice prekrvijo prekrvljèn -êna -o in prekŕvljen -a -o: slabo prekrvljen organ; sluznica v sapniku je bila močno prekrvljena in vneta ♪
  13.      prekúcniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. prevrniti: prekucniti stol; čoln se je prekucnil / močen sunek ga je prekucnil v morje; prekucnil se je v sneg // na hitro spremeniti, predrugačiti: prekucniti družbeni red; mislil je, da bo prekucnil ves svet prekúcnjen -a -o: prekucnjene sani ♪
  14.      prekupováti  -újem nedov. (á ȗ) star. preplačevati: on ne zna kupčevati, zmeraj prekupuje ♪
  15.      prekúženost  -i ž (ȗ) med. lastnost, stanje prekuženega: prekuženost prebivalstva ♪
  16.      prekúžiti  -im dov. (ú ȗ) (v velikem obsegu) okužiti: bolezenska klica je prekužila vse prebivalstvo prekúžiti se med. okužiti se in pri tem pridobiti določeno odpornost: prekužiti se s povzročiteljem hepatitisa prekúžen -a -o: otrok, ki so že prekuženi s tuberkulozo, ne cepijo ♪
  17.      prekvalificírati  -am dov. (ȋ) usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika // knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil ◊ jur. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis ♪
  18.      prekvásiti  -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ȋ í) 1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa 2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami 3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti ◊ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o: z novimi idejami prekvašeno gibanje ♪
  19.      prekvát  -a -o prid. (ȃ) nar. presnet, preklet: ta prekvata reva si ne upa nič reči / to prekvato kamenje tako bode prekváto prisl.: prekvato malo mu je mar ♪
  20.      prelágati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prelagati deske, zaboje; prelagati jabolka iz gajb na polico / ekspr. od razburjenja prelagati roke / nestrpno je prelagal cigareto po ustih 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prelagati tovor; prelagati z avtomobila na vozove 3. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: vse skrbi prelaga nanjo 4. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: kar naprej prelagajo izstrelitev satelita / prelagati čas odhoda; prelagati rok za opravljanje izpitov 5. zastar. prevajati (v drug jezik): prelagati iz angleščine v slovenščino ● prelagati (lončeno) peč znova postavljati; ekspr. reka večkrat prelaga strugo spreminja, menjava; prelagati šibe, vitre eno čez drugo polagati, prepletati ♪
  21.      preláhek  tudi prelahák -hka -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave ♪
  22.      prelahkôten  -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno prelahkôtno prisl.: prelahkotno obravnavati problem ♪
  23.      prelàz  -áza m (ȁ á) 1. nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo: vojaki so zavzeli prelaz; speljati cesto čez prelaz / prelaz Ljubelj / gorski prelaz 2. navadno v zvezi železniški prelaz železniški prehod: na železniškem prelazu se je zgodila nesreča / nezavarovani brez zapornic, zavarovani železniški prelaz z zapornicami 3. nar. nižji del lesene ograje, plota, namenjen za prehod ljudi: popraviti prelaz; skočiti, stopiti čez prelaz 4. zastar. prehod: v jami so med skalami kmalu našli prelaz ♪
  24.      prélec  -lca m (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec ♪
  25.      preléči  -léžem dov., prelézi prelézite; prelègel prelêgla; nam. preléč in prelèč (ẹ́ ẹ̑) redko 1. s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: ko ji je preleglo, je vstala; bolniku je po treh dneh preleglo 2. nav. 3. os. ponehati, popustiti: bolečine so mu prelegle ◊ čeb. družina je prelegla matico je zamenjala matico brez rojenja preléči se spremeniti lego: preleči se na hrbet // leči drugam, na drugo mesto: preleči se na drugo posteljo ♪

   22.552 22.577 22.602 22.627 22.652 22.677 22.702 22.727 22.752 22.777  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA