Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Material (675)
- materiál -a m (ȃ) 1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala // navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo // s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala 2. navadno s prilastkom predmeti,
izdelki a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material ♦ ekon. reprodukcijski material b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom: publ. človeški material ljudje; žarg. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note 3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega
materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. skupščinski materiali ♪
- materiálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na materijo: duhovni in materialni svet / materialna kultura 2. nanašajoč se na material: imeti materialne rezerve; materialna škoda 3. nanašajoč se na proizvajalna sredstva: razvoj družbene materialne baze; nezadostna materialna razvitost družbe / ta dežela ima materialne pogoje za gospodarski razvoj naravna bogastva 4. nanašajoč se na osnovo za življenje, na življenjsko raven, gmoten: izboljšati materialni položaj v državi; upoštevati materialne razmere učencev; ugodno materialno stanje / iskati le materialne koristi // nanašajoč se na denarna
sredstva: prireditev je imela velik materialen in moralen uspeh; za novo šolo bo potrebna večja materialna pomoč občine; biti v materialni stiski ◊ ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; materialna proizvodnja; fin. materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; jur. materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; kazensko materialno pravo pravna pravila, s katerimi se določajo kazniva dejanja in kazenske sankcije zoper storilca takih dejanj materiálno prisl.: materialno podpirati koga; naša družba je danes materialno
veliko močnejša kot pred vojno; biti materialno in disciplinsko odgovoren; v starosti je bil materialno preskrbljen; sam.: razlike med duhovnim in materialnim ♪
- materiálije -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. predmeti, izdelki in snovi, ki se uporabljajo pri kakem delu ali izdelavi česa: priprava materialij; stroji in materialije ♦ jur. za izdajo zakona zbrano gradivo ♪
- materialíst -a m (ȋ) 1. pristaš materializma: materialisti in idealisti / dela pomembnih materialistov ♦ filoz. dialektični, mehanični materialist 2. nav. slabš. človek, ki ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ta človek je precejšen materialist; ne bodi tak materialist ♪
- materialístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na materialiste ali materializem: a) materialistični nauk tega filozofa; materialistični svetovni nazor; materialistične ideje; materialistično pojmovanje zgodovine / materialistična dialektika; materialistična filozofija b) zelo materialističen človek; njegovo delovanje je precej materialistično ♪
- materialístka -e ž (ȋ) ženska oblika od materialist: znana materialistka / ta ženska je precejšnja materialistka ♪
- materializácija -e ž (á) glagolnik od materializirati: ta knjiga je materializacija umetnikovega duha / materializacija misli / materializacija ljudi ♦ ekon. materializacija dela spreminjanje dela v proizvod ♪
- materialízem -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti materije: pristaš materializma; razvoj materializma; materializem in idealizem 2. nav. slabš. prizadevanje zlasti za gmotne koristi in materialne dobrine: materializem ga je delal egoističnega; dobro je poznal njegov materializem ◊ filoz. dialektični materializem nauk o splošnih zakonitostih razvoja narave, družbe in mišljenja; historični ali zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; vulgarni materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga družbene zakonitosti in mišljenje po analogiji z naravnimi zakoni; ped. didaktični materializem poudarjanje posredovanja učne snovi na račun razvijanja duševnih sposobnosti učencev ♪
- materializírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti kaj materialno: materializirati svoj ideal; materializirati misel // knjiž. uresničiti, izpolniti: materializirati pridobitve boja; sklep so kmalu materializirali / materializirati lik Hamleta na odru 2. nav. slabš. povzročiti, da kdo ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ugodne življenjske razmere so ga materializirale materializíran -a -o: materializirana življenjska načela ♦ ekon. materializirano delo v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo ♪
- materiálnopráven -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na materialno pravo: materialnopravni zahtevek / materialnopravni predpisi materiálnoprávno prisl.: biti materialnopravno odgovoren ♪
- materiálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost materialnega: materialnost stvari / pri drugih je videl samo materialnost ♪
- ántimaterialístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti materializmu: antimaterialistični nazor; antimaterialistična teorija ♪
- ávtomateriál -a m (ȃ-ȃ) material, rezervni deli za avtomobile: skladišče avtomateriala ♪
- dematerializácija -e ž (á) glagolnik od dematerializirati: težnja po dematerializaciji telesnosti / ekspresionistična dematerializacija jezika ♪
- dematerializíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost dematerializiranega: dematerializiranost gotske stavbe ♪
- dematerializírati -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti čemu čim več materialnega: gotska arhitektura dematerializira stavbo; umetnost se je vedno bolj dematerializirala / dematerializirati človekova realna doživetja dematerializíran -a -o: dematerializirana telesnost ♪
- dialéktičnomaterialístičen -čna -o prid. (ẹ́-í) nanašajoč se na dialektični materializem: dialektičnomaterialistični pogled na življenje ♪
- eléktromateriál -a m (ẹ̑-ȃ) elektrotehnični material: trgovina z elektromaterialom ♪
- fótomateriál -a m (ọ̑-ȃ) 1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial 2. redko fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo ♪
- ìmateriálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nematerialen: imaterialna škoda ♪
- nèmateriálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda ♪
- nèmaterialístičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage nèmaterialístično prisl.: nematerialistično razlagati ♪
- rádiomateriál -a m (ā-ȃ) material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav: pri svojem delu porabi veliko radiomateriala ♪
- répromateriál -a m (ẹ̑-ȃ) žarg., ekon. reprodukcijski material: podražiti, uvažati repromaterial; pomanjkanje repromateriala ♪
- zmaterializírati -am dov. (ȋ) 1. napraviti kaj materialno: čustveno življenje se ne da zmaterializirati 2. nav. slabš. povzročiti, da kdo ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ugodne življenjske razmere so ga zmaterializirale zmaterializíran -a -o: zmaterializirana potrošniška miselnost ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226