Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Material (476-500)


  1.      rokoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. delavec, zaposlen pri manipulaciji; manipulant: rokovalec materiala ♪
  2.      ròm  rôma m (ȍ ó) nižje pog. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete; okvir: izdelovati rome; dati sliko v rom ∙ pog. ta je pa za v rom zelo je lepa ♪
  3.      róp  -a m (ọ̑) 1. nasilen odvzem materialnih dobrin s prisvojitvenim namenom: obtožili so ga ropa; preprečiti rop / živeti od ropa od ropanja / bančni, cestni rop; ekspr. rop stoletja zelo velik 2. zastar. plen: žival preži na rop ◊ rel. božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega ♪
  4.      rópati  -am nedov. (ọ̑) 1. nasilno jemati materialne dobrine: obtožili so ga, da je ropal; ropati denar in dragocenosti; ropati in moriti / ropati karavane, samotne popotnike / ropati banke, trgovine / ekspr. čebele ropajo tuje panje // množično nasilno jemati materialne dobrine: sovražna vojska je ropala po mestu 2. ekspr. izrabljati, izkoriščati: buržoazija je ropala delovno ljudstvo; oblastniki so neusmiljeno ropali prebivalstvo / ropati gozdove negospodarno jih izkoriščati ropajóč -a -e: preživljali so se, ropajoč mesta in vasi; ropajoče tolpe so strahovale prebivalstvo ♪
  5.      rovokopáč  -a m (á) grad. stroj za kopanje jarkov in nakladanje izkopanega materiala: kopati z rovokopačem ♪
  6.      sámogíbanje  -a s (ȃ-í) filoz., po Heglu brezvzročno gibanje stvari v materialnem svetu: samogibanje materije ♪
  7.      samokólnica  -e ž (ọ̑) priprava z enim kolesom in dvema ročajema za prevažanje materiala: naložiti samokolnico; odvažati kamenje s samokolnicami / kupiti samokolnico peska ♪
  8.      sanitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na saniteto: sanitetni odred; sanitetna ekipa je delala ves čas ofenzive / sanitetni vlak je ranjence odpeljal v zaledje; sanitetna postaja / narediti sanitetni tečaj / sanitetna služba 2. nanašajoč se na predmete, izdelke, ki se uporabljajo v zdravstvu: sanitetni material; sanitetni papir; sanitetna vata / sanitetno skladišče ♪
  9.      sedéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti; molče, zamišljeno sedeti; sedeti s prekrižanimi nogami, okobal; sedi kot kup nesreče obupano, žalostno; sedi kot pribit mirno, nepremično / maček sedi na soncu // biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali 2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi; sedeti v drugi klopi; na premieri smo sedeli v prvi vrsti 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža a) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju; sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijo b) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi 4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let; že večkrat je sedel; sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi 5. žarg., um. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem; sedeti za portret 6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi; obvezo namestimo tako, da sedi; vijak še ne sedi // ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu ● žarg. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati sedé: sede na klopi, je pletla; sede delati, spati sedèč -éča -e: sedeč za mizo, so se pogovarjali; sedeči kip; to delo zahteva sedečo držo ∙ sedeči poklic poklic, pri katerem se delo opravlja sede; sedeča kopel kopel v sedežni kopalni kadi ♦ bot. sedeči cvet, list, plod cvet, list, plod brez peclja ♪
  10.      sezídati  tudi sezidáti -am [sǝz in sez] dov. (í á í) narediti z gradbenim materialom, zlasti z zidaki: sezidati predelno steno, zid / sezidati bolnico, most, stolp, šolo; sezidal si je novo hišo / grad so začeli zidati v štirinajstem stoletju in ga sezidali v petnajstem končali zidanje / sezidati do druge plošče; pren. svojo filozofijo je sezidal na trhlih temeljih; sezidati si lepšo prihodnost ● redko čebele sezidajo satovje naredijo; zastar. med mestoma so sezidali železnico zgradili sezídan -a -o: stolp je bil pozneje sezidan; hiša je sezidana iz kamna; na ruševinah sezidano mesto ♪
  11.      sfêra  -e ž (ȇ) 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer ♪
  12.      shájati  -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati ♪
  13.      sindikát  -a m (ȃ) 1. družbena organizacija delavskega razreda, ki si prizadeva za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in za varstvo gospodarskih, družbenih, pravnih interesov delovnih ljudi: biti član sindikata; predsednik sindikata / stopiti v sindikat // enota te organizacije: o tem bodo razpravljali tudi sindikati; predsednik sindikata šole / osnovna organizacija sindikata / Zveza sindikatov Jugoslavije // pog. člani, odborniki te enote: sestanek sindikata 2. v nekaterih državah razredna organizacija, ki si prizadeva za neposredno izboljšanje delovnih razmer in materialnega položaja včlanjenih delavcev in nameščencev: vlada ni sprejela zahtev sindikatov po zvišanju plač / kovinarski sindikati 3. v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, organizacij zaradi uspešnejšega nastopanja na trgu: sindikat bank, delničarjev ♪
  14.      sípek  -pka -o prid. (í) ki sestoji iz zelo drobnih, majhnih, med seboj nesprijetih delcev: sipek pesek; sipka snov, zemlja; sipko gnojilo / kosovni in sipki material; sipki premog; pog. sipki sladkor kristalni sladkor; pren., knjiž. smeje se z drobnim, sipkim smehom ♦ petr. sipka kamnina // navadno v zvezi s sneg suh in droben: padal je sipek sneg; po sipkem snegu je težko hodil / sipki zameti ♪
  15.      sipína  -e ž (í) s (tekočo) vodo naplavljena, z vetrom nanesena plast sipkega peska: sipina sega v morje; ležati na sipini; peščine in sipine / ladja je nasedla na sipini / morska, rečna sipina; puščavska sipina / peščena sipina // ekspr. kup peska, sipkega materiala, nastal pri rušenju, podiranju: odstraniti sipine z dvorišča / sipine starih hiš; pren. sipine preteklosti ♪
  16.      sípka  -e ž (ȋ) mont. jašek, v katerega se izkopani material na zgornjem koncu vsipa, na spodnjem pa iztresa: stresati v sipko ♪
  17.      siporéks  -a m (ẹ̑) grad. lahek gradbeni material, ki se uporablja za nosilne in obložne gradbene elemente: izdelovati siporeks; plošče iz siporeksa / zidovi iz siporeksa ♪
  18.      siromášen  -šna -o prid., siromášnejši (á ā) 1. ki ima malo materialnih dobrin: otroci siromašnih staršev; bili so siromašni / siromašnejši deli mesta 2. ki ima malo določene stvari: siromašna ruda / ta živila so siromašna z vitamini in minerali / ekspr.: duhovno siromašen človek; njegov jezik je siromašen 3. skromen, nerazkošen: živeli so v majhni, siromašni hiši; siromašna obleka / siromašno življenje siromášno prisl.: siromašno živeti; biti siromašno oblečen; sam.: prišli so bogati in siromašni ♪
  19.      situírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. arhit. določiti kraj, prostor za postavitev gradbenega objekta: situirati hišo, most; situirati poslopje sredi mesta 2. knjiž., navadno s prislovnim določilom postaviti (v določeno okolje, čas): to nas je situiralo v središče dogajanj / zgodbo romana je situiral na Primorsko / situirati v prostor in čas situíran -a -o 1. deležnik od situirati: v naravno okolje situiran objekt; prostori so situirani v središču mesta 2. bogat, premožen: njeni starši so dobro situirani / je iz situirane hiše / materialno situiran ♪
  20.      skafándrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skafander: skafandrski material / skafandrska čelada, obleka ♪
  21.      skopáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. nerad ali sploh ne dajati, porabljati, zlasti denar: vse življenje je skoparil; grabiti in skopariti / ob vsaki priložnosti skopari / kadar je bilo treba pomagati revežem, ni skoparila je bila zelo radodarna // navadno z orodnikom dajati, porabljati zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: skopariti z denarjem, s plačilom; skopariti pri gorivu, z materialom / v razburjenosti ni skoparil z obtožbami marsičesa jih je obtoževal; skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali; skopariti s priznanjem ● ekspr. vsega je imela dovolj, ne bi ji bilo treba tako skopariti varčevati; ekspr. pri njej narava ni skoparila zelo je lepa, pametna; ekspr. skopariti s časom zelo gospodarno porabljati razpoložljivi čas ♪
  22.      skórja  -e ž (ọ̄) 1. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva: ostrgati skorjo z debla, vej; gladka, hrapava, razpokana skorja; hrastova, smrekova skorja; skorja, porasla z lišajem, mahom; roke ima trde in raskave kot hrastova skorja / lupiti skorjo lubje / drevesna skorja 2. zunanja, trša plast kruha, peciva: hrustava skorja; hlebec, žemlja z lepo skorjo; premalo, preveč zapečena skorja; obrezati zažgano skorjo; skorja in sredica / pobrala je skorje kruha posušene koščke kruha; ekspr. med vojno dostikrat niso imeli niti suhe skorje / krušna skorja; skorja kruha // zunanja, trša plast živila sploh: nahitro opeči meso, da dobi lepo skorjo; odrezati siru skorjo; zlato rumena skorja pečenega piščanca 3. navadno s prilastkom vrhnja, trša plast na površini česa: prekopati zemljo, na kateri se je zaradi suše naredila skorja; snežna skorja se ni udirala / z oslabljenim pomenom: ledena skorja na jezeru se je začela lomiti; vse je prekrito s skorjo umazanije; pren., ekspr. njegov mladostni idealizem se je počasi prevlekel s trdo realistično skorjo ♦ agr. vrhnja, trša varovalna plast trdih, poltrdih sirov // ekspr. zunanji videz, vedenje, zlasti grobo, neprijazno: pod raskavo, trdo skorjo se je skrivalo sočutno srce / hribovci so ponavadi ljudje trde skorje 4. geol., v zvezi zemeljska skorja zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine: vrtati tisoč metrov globoko v zemeljsko skorjo; gubanje zemeljske skorje; plasti, zgradba zemeljske skorje; razpoke v zemeljski skorji; zemeljska skorja in zemeljski plašč 5. anat., navadno s prilastkom vrhnja plast nekaterih notranjih organov: debelina, plasti, zgradba skorje / ledvična skorja; (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; skorja malih možganov; operacija skorje nadledvične žleze ● cimetova skorja posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; ekspr. boj za vsakdanjo skorjo kruha za najosnovnejša materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. obubožali so do zadnje skorje popolnoma; ekspr. rudarska skorja kruha je zelo trda rudarsko delo, rudarski poklic je težek ♪
  23.      skrbéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. čutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: mater je zmeraj skrbelo zanj; sporoči, kdaj prideš, da nas ne bo skrbelo; skrbi jo zaradi otrok; začelo jo je skrbeti za zdravje; prav nič ga ne skrbi za prihodnost / v osebni rabi, navadno z nikalnico: nič ne skrbi zame; nič ne skrbite, vse bo še dobro / star. če ne prideš pravočasno, bo skrbel, se bo skrbel ga bo skrbelo 2. povzročati občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: kaj vas skrbi; to naj te nič ne skrbi; predstava ga je zelo skrbela; skrbi jo, da bi zašel v slabo družbo; skrbi ga, kaj bo; zelo jih skrbi, kako bo letos s kurjavo 3. z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati a) uresničitev, normalen potek česa: skrbeti za blaginjo, varnost ljudstva; skrbeti za red; vi morate skrbeti, da bodo računi pravočasno plačani / skrbeti za cesto, hišo / skrbeti za premog; skrbite, da bodo gostje zadovoljni / ekspr. bom že skrbel, da kaj takega ne narediš nikoli več b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: otrok je ostal sirota, kdo bo zdaj skrbel zanj; starši morajo skrbeti za svoje otroke; rejniki so za deklico lepo, slabo skrbeli; po očetovsko skrbeti za koga; ker je bila doma revščina, je moral že zelo zgodaj skrbeti sam zase se sam preživljati, vzdrževati; skrbela je zanj kakor za otroka / strežnica je zelo lepo skrbela za bolnika / za tega psa nihče ne skrbi; prosil je soseda, da je nekaj dni skrbel za njegovo živino // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vsi moramo skrbeti za izvajanje zakonov; v vsaki družbi je bil priljubljen, ker je vedno skrbel za zabavo zabaval družbo 4. ekspr., z nikalnico poudarja trditev: nič ne skrbite, resnica bo prišla na dan skrbèč -éča -e: pretirano skrbeč za materialne dobrine, je zanemarjal svoje duševne potrebe; govoriti s skrbečim glasom; skrbeča mati; prisl.: skrbeče zmajevati z glavo ♪
  24.      skŕbstvo  -a s (ȓ) dejavnost, prizadevanje, zlasti organizirano, za pomoč komu v neugodnem položaju: na tem področju je skrbstvo dobro organizirano, urejeno; prevzeti skrbstvo za brezposelne, poplavljence; sosedje so se sami dogovorili za skrbstvo ostarelih / sirote so bile takrat prepuščene skrbstvu raznih dobrodelnih društev / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo ● redko zaradi zapravljivosti je že nekaj let pod skrbstvom pod skrbništvom; ekspr. umetnost zavrača vsako ideološko skrbstvo nadzorstvo ♪
  25.      skréper  -ja m (ẹ̑) grad. stroj za izkopavanje, prevažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: uporabljati skreper pri gradnji letališča / ročični skreper stroj za zajemanje in prenašanje sipkega materiala na manjšo razdaljo ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA