Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mark (26-50)

26.      marksístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od marksist ♪
27.      marksízem  -zma m (ȋ) filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku: razvijati marksizem; klasiki, teoretiki marksizma ♦ šol. samoupravljanje s temelji marksizma ♪
28.      marksízem-leninízem  marksízma-leninízma m (ȋ-ȋ) nauk Marxa in Engelsa, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v obdobju imperializma: razvijati marksizem-leninizem; ustvarjalna uporaba marksizma-leninizma ♪
29.      marksologíja  -e ž (ȋ) raziskovanje življenja in dela Marxa in Engelsa: strokovnjak za marksologijo ♪
30.      ántimarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti marksizmu: antimarksistična teza; zavzemati antimarksistično stališče ♪
31.      ávstromarksíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja ♪
32.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija ♪
33.      ávstromarksízem  -zma m (ȃ-ȋ) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma ♪
34.      demarkácija  -e ž (á) jur. označitev, označevanje mejne črte na kraju samem: razmejitvena komisija je nadzorovala demarkacijo nove državne meje ♦ med. pas vnetega tkiva ♪
35.      demarkacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na demarkacijo: demarkacijska znamenja / demarkacijska črta, linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja ♪
36.      krčmárka  -e ž (á) krčmarica: prijazna krčmarka ♪
37.      lamarkízem  -zma m (ȋ) biol. teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na dedovanju fenotipičnih lastnosti ♪
38.      lážimarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ekspr. ki je le po videzu, na zunaj marksističen: lažimarksistična sociologija ♪
39.      nèmarkíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni markiran, ni označen: nemarkirana in nezavarovana pot ♪
40.      nèmarksístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi nèmarksístično prisl.: nemarksistično reševati vprašanja ♪
41.      prèdmarksístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred pojavom marksizma: bil je eden izmed najvidnejših ruskih predmarksističnih mislecev; predstavniki predmarksistične napredne miselnosti ♪
42.      prèdmárksovski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred začetkom Marxovega delovanja: predmarksovski socializem ♪
43.      prótimarksístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti marksizmu: protimarksistična gonja ♪
44.      psévdomarksístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) ekspr. lažno, navidezno marksističen: psevdomarksistična teorija o narodu ♪
45.      sejmárka  -e ž (á) ženska oblika od sejmar: zgovorne sejmarke ♪
46.      súpermárket  -a m (ȗ-ȃ) trg. velika samopostrežna trgovina: kupovati v supermarketu ♪
47.      šušmárka  -e ž (á) ženska oblika od šušmar: šušmarka je, ne pa umetnica / šušmarki so prepovedali delo ♪
48.      télemark  -a m (ẹ̑) šport. sprememba smeri po strmini navzdol med vožnjo na smučeh, pri kateri je ena od nekoliko skrčenih nog pomaknjena naprej: narediti telemark / doskok v telemark doskok, pri katerem je ena od nekoliko skrčenih nog pomaknjena naprej ♪
49.      avstrofílstvo  -a s (ȋ) avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu ♪
50.      čŕta  -e ž (ŕ) 1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji 2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta 4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd 5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah 6. nav. mn. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije ● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema ◊ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; jur. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11°15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; šport. ciljna, startna črta ♪

   1 26 51 76 101 126