Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Mar (326-350)
- prèdmárksovski -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred začetkom Marxovega delovanja: predmarksovski socializem ♪
- prekrmáriti -im dov. (á ȃ) s krmarjenjem priti čez kaj: skušal je prekrmariti deročo reko; pren., ekspr. avtor je nevarne čeri spretno prekrmaril ♪
- premàrsikatéri -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) ekspr. marsikateri: premarsikatero karikaturo je narisal zelo hitro ♪
- prikrmáriti -im dov. (á ȃ) s krmarjenjem priti: varno je prikrmaril v pristanišče / letalo je prikrmarilo zelo visoko / ekspr. nekoliko pijan je prikrmaril domov prišel // preh. s krmarjenjem spraviti kam: srečno je prikrmaril ladjo skozi ožino ♪
- primáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše 2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno 3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost ◊ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski,
kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri ♪
- primárij -a m (á) vodilni oddelčni zdravnik v bolnici: postal je primarij kirurškega oddelka ♪
- primárnost -i ž (ȃ) lastnost primarnega: primarnost kulture / primarnost pojava / princip primarnosti materije in sekundarnosti zavesti ♪
- primaršírati -am dov. (ȋ) 1. voj. z marširanjem priti: skozi mesto je primarširal polk 2. pog. prikorakati: primarširal je oddelek tabornikov / fant je primarširal v šolo prišel ♪
- primarúha medm. (ū) star. 1. izraža podkrepitev trditve: slabo kaže, primaruha 2. izraža začudenje, presenečenje: primaruha, kakšna lipa ♪
- prótimarksístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti marksizmu: protimarksistična gonja ♪
- psévdomarksístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) ekspr. lažno, navidezno marksističen: psevdomarksistična teorija o narodu ♪
- razúmar -ja m (ȗ) nav. slabš. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je velik razumar ♪
- razúmarski -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. ki sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je razumarski človek; ne bodi tako razumarski // ki izraža tako mišljenje, ravnanje: razumarski odnos do ljudskega blaga; razumarski pouk / razumarska kultura ♪
- razúmarstvo -a s (ȗ) nav. slabš. lastnost, značilnost razumarskega: njegovo razumarstvo mi že preseda / zavračati prazno razumarstvo ♪
- reklámar -ja m (ȃ) ekspr. kdor se ukvarja z reklamo: sposoben, uspešen reklamar ♪
- rímar -ja m (ȋ) ekspr. pesnik: moderni rimarji ♪
- rimárij -a m (á) slovar rim: izdati rimarij ♪
- rimaríja -e ž (ȋ) slabš. pisanje pesmi: ukvarjati se z rimarijo / kdo bo bral to dolgočasno rimarijo pesmi ♪
- rómar -ja m (ọ̑) 1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje 2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje ● vznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal ♪
- rómarica -e ž (ọ̑) ženska oblika od romar: praznično oblečene romarice; iz cerkve se je slišalo petje romaric ♪
- rómarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na romarje ali romanje: romarski shod / romarska cerkev cerkev, v katero hodijo zlasti verniki iz oddaljenih krajev; romarska palica nekdaj dolga palica z ukrivljenim zgornjim delom; peti stare romarske pesmi rómarsko prisl.: romarsko oblečen popotnik ♪
- rómarstvo -a s (ọ̑) 1. rel. hoja vernikov k romarskim cerkvam, v svete kraje: zgodovina romarstva 2. ekspr. življenje človeka, ki ga nemir žene po svetu: po letih brezdomstva in romarstva se je naselil v domačem kraju ♪
- róžmarin in rožmarín -a m (ọ̑; ȋ) sredozemska grmičasta rastlina z ozkimi močno dišečimi listi in drobnimi modrikastimi cveti: rožmarin diši, se posuši / pripeti fantu rožmarin vejico rožmarina; dodati golažu rožmarin vršiček rožmarina ◊ bot. divji rožmarin navadna rožmarinka; nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus ♪
- rožmarínček -čka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od rožmarin: rožmarinček se je posušil 2. agr. drobnejše kiselkasto jabolko rožnato rumene barve: zreli rožmarinčki ♪
- rožmarínka -e ž (ȋ) bot., navadno v zvezi navadna rožmarinka močvirska grmičasta rastlina s suličastimi listi in visečimi rdečkastimi cveti, Andromeda polifolia ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426