Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mar (242-266)



  1.      komárati  -am in komaráti -ám nedov. (; á ) zastar. mučiti se, truditi se: ljudje so morali pošteno komarati, da je bilo vse o pravem času narejeno
  2.      komárča  -e ž () nar. gorenjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme ali kot lestev: postavljati komarče
  3.      komárček  -čka m (ā) bot. visoka dvoletna ali trajna primorska rastlina z nitasto deljenimi listi in cveti v kobulih, Foeniculum: diši po komarčku ♦ vrtn. (sladki) komarček vrtna zdravilna, začimbna ali okrasna rastlina z rumenimi cveti v kobulih, Foeniculum vulgare var. dulce
  4.      komáriti  -im nedov.) star. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: eni so kvartali, drugi pa so vneto komarili; komariti pri šahu
  5.      komárjev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na komarje: komarjeve ličinke / komarjev pik
  6.      komárji  -a -e prid. () nanašajoč se na komarje: komarja samica / komarji pik
  7.      komárnik  -a m () mreža, ki varuje človeka pred komarji: spati pod komarnikom; okno je bilo zastrto s komarnikom
  8.      komárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na komarje: to so komarska področja / ekspr. čisto komarske noge ima zelo suhe in dolge
  9.      konsúmar  in konzúmar -ja m () nekdaj član konsumnega društva: bil je konsumar; boj proti konsumarjem
  10.      krámar  -ja m () 1. nav. slabš. trgovec s cenenim, navadno drobnim blagom: na trgu so imeli kramarji svoje stojnice; kupiti pri kramarju; kramar s platnom; kramarji in mešetarji / takšne stvari prodaja vsak kramar trgovec 2. slabš. ozkosrčno pridobitniški, malenkosten človek: vse življenje je ostal čisto navaden kramar
  11.      krámarček  -čka m () manjšalnica od kramar: zadolžen kramarček / to bi lahko pri vsakem kramarčku kupil
  12.      krámarica  -e ž () nav. slabš. trgovka s cenenim, navadno drobnim blagom: pri kramarici je nakupil nekaj drobnarij
  13.      kramaríja  -e ž () 1. nav. slabš. trgovina s cenenim, navadno drobnim blagom: odprl je majhno kramarijo; cigare je kupil v vaški kramariji // trgovanje s cenenim, navadno drobnim blagom: lotil se je kramarije 2. malo vredni drobni predmeti; krama: vso kramarijo je zložil predenj / kupil je samo kramarijo
  14.      kramáriti  -im nedov.) nav. slabš. prodajati ceneno, navadno drobno blago: kramariti po vasi / kramariti s starinami; pren. kramariti s pravicami
  15.      krámarski  -a -o prid. () nanašajoč se na kramarje: kramarski voz; na trgu je stalo več kramarskih lop, stojnic / velik kramarski sejem / bedna kramarska politika / tej kramarski duši ni da bi človek verjel / trgovsko-kramarski odnos do umetnosti krámarsko prisl.: kramarsko utilitaren
  16.      krámarstvo  -a s () 1. slabš. lastnost, značilnost kramarjev: razgalil je njegovo kramarstvo 2. nav. slabš. trgovanje s cenenim, navadno drobnim blagom: kramarstvo je polagoma opustil
  17.      krčmár  -ja m (á) lastnik ali upravnik krčme: krčmar mu je prinesel vina; debel krčmar // ekspr. gostilničar: trgovci in krčmarji ● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin
  18.      krčmaríca  -e ž (í) lastnica ali upravnica krčme: debela krčmarica // ekspr. gostilničarka
  19.      krčmáriti  -im nedov.) ukvarjati se s krčmarstvom: pred enim letom je začel krčmariti
  20.      krčmárka  -e ž (á) krčmarica: prijazna krčmarka
  21.      krčmárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krčmarje: krčmarska dejavnost / krčmarsko znamenje
  22.      krčmárstvo  -a s () dejavnost krčmarjev: oprijel se je krčmarstva
  23.      krmár  -ja m (á) 1. kdor krmari: določili so ga za krmarja čolna; pren., ekspr. krmar vladne politike 2. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina: krmar vlačilca ◊ navt. avtomatski krmar naprava za avtomatično krmarjenje; šport. dvojec s krmarjem tekmovalni čoln, v katerem sta dva veslača in krmar
  24.      krmaríca  -e ž (í) ženska oblika od krmar: spretna krmarica čolna / krmarica države
  25.      krmáriti  -im nedov.) določati, omogočati gibanje s krmilom v določeni smeri, navadno vodnemu vozilu: znal je krmariti; krmariti ladjo / previdno je krmaril čoln proti bregu / vozilo je zanašalo in ga je bilo težko krmariti; pren., ekspr. dobro je krmaril med nasprotnima taboroma // v zvezi s s, z določati smer plavanja, letenja: riba krmari s plavutmi; krmariti z repom ◊ šport. smučati s spreminjanjem smeri krmárjen -a -o: avtomatično krmarjena ladja

   117 142 167 192 217 242 267 292 317 342  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA