Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Mar (167-191)
- martínar -ja m (ȋ) teh. delavec pri martinovki: že njegov oče je bil martinar ♪
- martinárna -e ž (ȃ) jeklarski obrat z martinovkami: delo v martinarni ♪
- martínček -čka m (ȋ) majhen kuščar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki ♦ zool. majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis ♪
- martínec -nca m (ȋ) zool. ob vodah živeča ptica z majhno glavo, dolgim kljunom in dolgimi nogami, Tringa: ob reki se oglašajo martinci ♪
- martíni -ja m (ȋ) gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Martini: piti martini ♪
- martínka 1 -e ž (ȋ) nar. krizantema: cveti martink ♪
- martínka 2 -e ž (ȋ) nekdaj puška, ki se polni z enim nabojem ♪
- Martínov 1 -a -o prid. (í) etn., v zvezah: Martinova gos gos, ki se pripravi za proslavljanje vinske letine na Martinovo nedeljo; Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem ♪
- Martínov 2 -a -o prid. (ȋ) metal., v zvezi Martinova peč martinovka ♪
- martinovánje -a s (ȃ) glagolnik od martinovati: povabiti ga na martinovanje ♪
- martinováti -újem nedov. (á ȗ) etn. proslavljati pridelek, zlasti vinski, s pojedino na Martinovo nedeljo: danes martinujemo ♪
- martínovka -e ž (ȋ) metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek: napolniti martinovko ♪
- martínovo -ega s (í) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Martina 11. novembra: praznovati martinovo ♪
- martínski -a -o prid. (ȋ) metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki ♪
- martínščak -a m (ȋ) 1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori: samo kakšen martinščak s trdimi zelenimi jagodami je še ostal na trtah 2. nar. vzhodno mlado vino: je že martinščak ♪
- martírij -a m (í) rel. mučeništvo: Kristusov, svetnikov martirij / martiriji na freskah; pren., knjiž. življenje mu je bilo težek martirij ♪
- martirológij -a m (ọ́) rel. razpored zlasti mučencev v cerkvenem letu s kratkimi opisi njihovega življenja ♪
- martolóz -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi 2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz ♪
- mártra -e ž (ȃ) star. trpljenje, bolečina: je že tako, da je človek rojen za martro / njeno življenje je bilo živa martra ● star. božja ali bridka martra križ s podobo Kristusa ♪
- mártrati -am nedov. (ȃ) nižje pog. mučiti: v internaciji so nas zelo martrali / kaj martraš konje / ne martraj se tako z delom / vsi se moramo martrati ● nižje pog. to ga že dolgo martra to bi že dolgo rad dobil, izvedel, spoznal ♪
- mártrnica -e ž (ȃ) 1. zastar. mučenka: priporočiti se martrnikom in martrnicam 2. nar. mučilnica: sesti na martrnico ♪
- mártrnik -a m (ȃ) 1. zastar. mučenec: priporočiti se martrnikom 2. nar. mučenik, trpin: on je samo ubog martrnik 3. nar. mučitelj: živinski martrnik 4. nar. koroško pijača iz že nekoliko otisnjenih sadnih tropin: sod martrnika ♪
- màrveč in márveč vez. (ȁ; ȃ) knjiž., v protivnem priredju ampak: ne delamo po ukazu, marveč po potrebi; ona ga ne sliši, marveč strmi v daljavo / sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno; reforma ni le naloga vodstva, marveč vsakega posameznika ∙ zastar. pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost rajši ♪
- márvin -a m (ȃ) zastar. dolenjsko vino, cviček: pogostiti ga z marvinom ♪
- márža -e ž (ȃ) trg. razlika med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini: šestodstotna marža; določitev marže ♪
42 67 92 117 142 167 192 217 242 267