Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mar (117-141)


  1.      marodíranje  -a s (ȋ) glagolnik od marodirati: za marodiranje ni bilo časa ♪
  2.      marodírati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. biti na bolniškem dopustu: spet marodira / pri vojakih je, če je le mogel, marodiral ♪
  3.      márof  -a m (ā) nižje pog. pristava: grof je šel pogledat, kako gospodarijo na njegovih marofih / za dolgim marofom stoji kozolec ♪
  4.      márofski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na marof: marofska družina; sam.: marofski že sejejo ♪
  5.      maróga 1 -e ž (ọ́) lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev ∙ star. sončne maroge sončne pege // zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka ◊ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa ♪
  6.      maróga 2 -e ž (ọ̑) nar. marogasta krava: sivke in maroge ♪
  7.      marógast  -a -o prid. (ọ́) ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz ◊ les. marogasti les les, ki ima maroge ♪
  8.      marógati  -am nedov. (ọ̄) knjiž., redko delati maroge: modro nebo so včasih marogali oblaki; luč je marogala pločnike ♪
  9.      marógica  -e ž (ọ́) manjšalnica od maroga1: psiček ima na glavi črno marogico / v čistem zraku so bili metulji kakor marogice ♪
  10.      marokén  -a m (ẹ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn, rdeč maroken; čevlji, škatla iz marokena ◊ tekst. krep maroken ripsasta tkanina za ženske obleke in podlogo, navadno iz svile; neskl. pril.: v maroken usnje vezana knjiga ♪
  11.      maróko  -a m (ọ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn maroko ♪
  12.      mároltovec  -vca m (ȃ) pog. član Akademske folklorne skupine France Marolt: nastopi, uspehi maroltovcev ♪
  13.      marón  -a m (ọ̑) debeli sad kostanja, ki se goji v Sredozemlju: jesti, peči marone ♪
  14.      maróni  -ja m, tudi neskl. (ọ̑) kostanj, ki se goji v Sredozemlju, ali njegov debeli sad: posekati maroni; goriški maroni / jesti maroni ♪
  15.      maróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Maročane ali Maroko: maroški kralj; maroška pristanišča ◊ usnj. maroško usnje tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano ♪
  16.      marsála  -e ž (ȃ) sladko vino iz na trti posušenega grozdja s Sicilije: piti, pridelovati marsalo ♪
  17.      marseljéza  -e ž (ẹ̑) francoska revolucionarna pesem in državna himna: peti marseljezo; orkester je zaigral marseljezo / zapornik je vso noč žvižgal marseljezo; pren. ta pesem bo postala naša marseljeza ♪
  18.      marshallizírati  -am [-ršali-] nedov. in dov. (ȋ) polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč: marshallizirati precejšen del sveta marshallizíran -a -o: marshallizirana država ♪
  19.      Márshallov  -a -o [-ršalov] prid. (ȃ) polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952: izvajanje Marshallovega plana; krediti po Marshallovem planu / obdobje Marshallovega plana ♪
  20.      màrsikàj  màrsičésa zaim. (ȁ-ȁ ȁ-ẹ̄) izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: zdaj se je marsikaj spremenilo; v tujini se je marsičesa naučil; postregli so mu z marsičim / s samostalniško rabljenim pridevnikom zna še marsikaj drugega ♪
  21.      màrsikàk  -a -o zaim. (ȁ-ȁ) star. marsikateri: marsikako noč je prejokala ♪
  22.      màrsikàkšen  -šna -o zaim. (ȁ-ȁ) marsikateri: napravil je že marsikakšno neumnost ♪
  23.      màrsikàm  prisl. (ȁ-ȁ) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno ♪
  24.      màrsikatéri  -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste: prečula je marsikatero noč; v marsikaterem pogledu ga prekaša; sam.: marsikateri bi se rad izmuznil; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal ♪
  25.      màrsikatérikrat  prisl. (ȁ-ẹ̄) redko velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma ♪

   1 17 42 67 92 117 142 167 192 217  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA