Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Mar (1.101-1.125)
- nèdorečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dorečen, ni povedan do konca: nedorečena beseda, misel / pogovor je ostal nedorečen / knjiž. nedorečena resnica; sam.: v njenih besedah je ostalo marsikaj nedorečenega ♪
- nèizgovorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knjiž. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizražena ∙ knjiž. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega 2. knjiž., redko prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega ♪
- nèizrábljen -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen ♪
- nékam prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si
naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako ♪
- nekatéri tudi nekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē) 1. mn. izraža manjše število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera znana imena / hišice so stale nekatere v gruči, nekatere na samem b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: nekateri delavci v podjetju vidimo, da bi delovna disciplina morala biti večja; nekatera od naštetih dejstev so vredna premisleka / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola: nekateri so bili drugačnega mnenja; vsi so bili srečni, nekateri bolj, drugi manj; zdi se, da nekatere izmed vas niso zadovoljne; ekspr. nekaterim je pa res marsikaj dovoljeno 2. ed., star. izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste; marsikateri: nekatero noč je
prečula ob bolnem otroku ♪
- nèlépost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nelepega: nelepost njenega obraza / ekspr. nelepost take kritike / knjiž. Vsi njih grehi, neleposti in celo grozote se rode iz slabosti (J. Vidmar) ♪
- némški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪
- nemškutárjenje -a s (á) glagolnik od nemškutariti: ni maral poslušati nemškutarjenja ♪
- nènapróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni naprošen, ni vprašan: nasveti nenaprošenega svetovalca; dekle je, nenaprošeno, marsikaj povedalo ♪
- nènasítnost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija ♪
- nèobjektívnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neobjektivnega človeka: ne marajo ga zaradi njegove neobjektivnosti / znanstvena neobjektivnost ♪
- nèoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo ♪
- nèočíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda ♦ voj. neočiščeno minsko polje ♪
- nèpozóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev // nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno ♪
- nèpràv prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
- nèpremakljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepremakljivega: nepremakljivost omare / ekspr.: občudovali so njegovo odločnost in nepremakljivost; nepremakljivost sklepa / knjiž. to je posledica njihove nepremakljivosti lenobnosti, nedejavnosti ♪
- nèpriljúdnost -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali ♪
- nèprimérnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost ♪
- nèskrupulózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. malomaren, neprizadeven: neskrupulozen uradnik / neskrupulozen odnos do dela / neskrupulozna kritika brezobzirna ♪
- nèsoglášanje -a s (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od soglašanja: izražati, kazati nesoglašanje / v življenju se marsikaj zgodi ne glede na človekovo soglašanje ali nesoglašanje ♪
- nèugléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povečini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic // publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt zanemarjena, neurejena ♪
- nèulovljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da uloviti: neulovljiva veverica je skakala z veje na vejo / neulovljiv tat, vlomilec / neulovljiv privid, trenutek // knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neulovljiv izraz na obrazu / pisatelj je v marsičem nejasen in neulovljiv ♪
- nevšéčnež -a m (ẹ̑) ekspr. neprijeten, zoprn človek: nihče ne mara tega nevšečneža ♪
- nèzaslíšan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je nezaslišan uspeh; nezaslišana lepota; to je res nezaslišana malomarnost; nezaslišana žalitev; pojavilo se je nezaslišano število udeležencev / tam so nezaslišane cene zelo visoke / to je bila zanje nezaslišana novost; nezaslišano odkritje // nenavaden, čuden: takrat so se godile nezaslišane stvari; denar je dobil nazaj po nezaslišanem naključju // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nezaslišan lenuh ● redko to je nezaslišan človek nemogoč, grozen nèzaslíšano 1. prislov od nezaslišan: nezaslišano ga boli glava; nezaslišano bogat pridelek; nezaslišano lepa povest 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža začudenje, ogorčenje: to je nezaslišano / v medmetni rabi nezaslišano, jaz da sem kriv ♪
- nèzavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo ♪
976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201