Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mali (61-85)



  1.      prijemalíšče  -a s (í) fiz. točka, v kateri deluje na telo kaka sila: sila teže ima prijemališče v težišču
  2.      sformalizírati  -am dov. () knjiž. narediti kaj formalistično: sformalizirati družbo; prvotno pristne demokratične prvine so se sformalizirale
  3.      snemalíšče  -a s (í) kraj, prostor za snemanje: izbrati primerno snemališče
  4.      sprejemalíšče  -a s (í) prostor za sprejemanje: urediti sprejemališče; sprejemališče za ranjence ♦ ped. mladinsko sprejemališče ustanova za začasno bivanje pobeglih otrok, mladostnikov
  5.      turmalín  -a m () poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve: prstan s turmalinom; opal, topaz in turmalin; kot turmalin črne oči ♦ min. heksagonalni aluminijev, borov, magnezijev, natrijev ali železov silikat
  6.      turmalínski  -a -o prid. () nanašajoč se na turmalin: turmalinska ogrlica / dekle s turmalinskimi očmi z očmi, črnimi kot turmalinmin. turmalinske klešče priprava iz ploščic, izdelanih iz kristalov turmalina, navadno zelenega, za določanje optičnih lastnosti rudnin
  7.      zmaličiti  ipd. gl. izmaličiti ipd.
  8.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
  9.      abecédar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
  10.      alterácija  -e ž (á) knjiž. sprememba, menjava: alteracija glasu / duševna alteracija ◊ med. maligna alteracija tkiva; muz. alteracija kromatično zvišanje ali znižanje tona
  11.      anónsa  -e ž (ọ̑) raba peša (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis; objaviti anonso
  12.      artízem  -zma m () popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe
  13.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim
  14.      b  [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
  15.      bájtar  -ja m () lastnik zelo majhnega posestva: znižali so davke malim kmetom in bajtarjem
  16.      bájtarica  -e ž () lastnica zelo majhnega posestva ali bajtarjeva žena: za dnino so najemali bajtarice
  17.      barígla  -e ž () 1. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz barigle; prinesli so malico z bariglo vina 2. sod, ki drži približno 600 litrov: na vozu je peljal dve barigli vina
  18.      barvárnica  -e ž () redko barvarna: barvarnice imajo premalo sprejemališč / tovarniška predilnica in barvarnica
  19.      básovski  -a -o prid. () nanašajoč se na bas: govoriti z basovskim glasom; basovska partija skladbe / basovski instrumenti ♦ muz. basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f
  20.      bedáček  -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka
  21.      belohláčnik  -a m () ekspr. kdor nosi bele hlače: mali belohlačniki
  22.      benígen  -gna -o prid. () med. nenevaren, neškodljiv, ant. maligen: benigni tumor; benigna bula / benigen potek bolezni ugoden
  23.      bibliotéka  -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela
  24.      bíren  -rna -o prid. () bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline
  25.      birokrácij  -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA