Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Mal (326-350)
- snemálski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na snemalce: snemalska izkaznica / snemalska ekipa snemalna ♪
- spermálen -lna -o prid. (ȃ) bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička ♪
- sprejemálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj sprejema: sprejemalec stav / pričakovanja sprejemalcev v procesu obveščanja ♪
- sprejemalíšče -a s (í) prostor za sprejemanje: urediti sprejemališče; sprejemališče za ranjence ♦ ped. mladinsko sprejemališče ustanova za začasno bivanje pobeglih otrok, mladostnikov ♪
- strmál -i [au̯] ž (ȃ) star. strmina: na strmali se pasejo ovce; snežene, travnate strmali ♪
- súbnormála -e ž (ȗ-ȃ) geom. pravokotna projekcija odseka normale na abscisno os ♪
- termálen -lna -o prid. (ȃ) ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel: termalna voda // nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec ♪
- termálka -e ž (ȃ) knjiž., redko termovka: termalka z vročim čajem ♪
- tistihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. takrat: tistihmal je bila dobra letina; to je bilo tistihmal, ko so se tod razprostirala polja ♪
- turmalín -a m (ȋ) poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve: prstan s turmalinom; opal, topaz in turmalin; kot turmalin črne oči ♦ min. heksagonalni aluminijev, borov, magnezijev, natrijev ali železov silikat ♪
- turmalínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na turmalin: turmalinska ogrlica / dekle s turmalinskimi očmi z očmi, črnimi kot turmalin ♦ min. turmalinske klešče priprava iz ploščic, izdelanih iz kristalov turmalina, navadno zelenega, za določanje optičnih lastnosti rudnin ♪
- ujemálen -lna -o prid. (ȃ) lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico ♪
- vèleodjemálec -lca [u̯c in lc] m (ȅ-ȃ) odjemalec velikih količin blaga: dajati ugodnosti svojim veleodjemalcem; veleodjemalci premoga / veleodjemalci električnega toka ♪
- zajemálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti: deli zajemalca / rotirni zajemalec ♪
- zajemálen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za zajemanje: zajemalna priprava ♪
- zajemálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi: z zajemalko si dati krompir, riž na krožnik; zajeti juho z zajemalko / zajemalka za juho, omako / zliti iz zajemalke / priliti zajemalko mleka // manjša zidarska posoda s krajšim ročajem za zajemanje, premeščanje tekoče, drobne snovi: zajeti apno, malto z zajemalko / zmešati si lepilo v zajemalki / zidarska zajemalka 2. teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalka ekskavatorja; zajemalke sejalnice ◊ rib. priprava z mrežo za zajemanje mladih rib; zajemača ♪
- zajemálnik -a m (ȃ) teh. posoda za zajemanje: vlivati tekoče milo z zajemalnikom v zabojčke ♪
- zajemálo -a s (á) teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalo pri bagru ♪
- zamálo in za málo prisl. (á) 1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža občutek užaljenosti zaradi neprimernosti česa: tudi vam bi bilo zamalo, če bi vas obrekovali; bilo mu je zamalo, da bi se opravičeval; ne bo se mu zdelo zamalo, če ga boš ustavil na cesti 2. star., z oslabljenim pomenom skoraj: pri takih zgodbah bi ga zamalo postalo strah / obvestilo je bilo tako majhno, da ga zamalo ni prezrla bi ga skoraj ♪
- zamáltati -am [u̯t in lt] dov. (ȃ) zadelati z malto: zamaltal je reže med opekami zamáltan -a -o: zamaltana špranja v zidu ∙ redko zamaltana obleka zamazana z malto ♪
- zmála prisl. (ȃ) knjiž., redko od malega, od otroških let: zmala je tako navajen ♪
- zmálati -am dov. (ȃ) nižje pog. poslikati: zmalati cerkev zmálan -a -o: lepo zmalana kapela ♪
- zmaličiti ipd. gl. izmaličiti ipd. ♪
- á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani ♪
- a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako? ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426