Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Maj (26-50)


  1.      májica  -e ž (á) del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majico; majico bo treba oprati; fant v beli, modri majici / majica brez rokavov, z dolgimi rokavi // temu podobno vrhnje oblačilo za h krilu ali hlačam: najraje nosi črtasto majico in hlače; majica z okroglim, ovalnim izrezom / mornarska majica ● publ. rumena majica na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ◊ šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ♪
  2.      májička  -e ž (á) manjšalnica od majica: otroška majička ♪
  3.      majílnik  -a m (ȋ) gozd. orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik ♪
  4.      majíti  -ím tudi májiti -im nedov. (ȋ í; ā) odstranjevati lubje z muževnega debla: majiti drevo / z nožem majiti šibo ∙ nar. majiti piščalke iz vrbovih mladik delati // nar. odstranjevati lupino, kožo: majiti krompir / majiti koruzo ličkati ♪
  5.      májka  -e ž (ȃ) zastar. mati: tam je živel s svojo majko / sinovi majke domovine / majka Slava / kot vzklik: pog. majka mila; star. žalostna ti majka ♦ etn. majka príšla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere ♪
  6.      májnica  -e ž (á) 1. nar. zahodno okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti; španski bezeg: kotiček na vrtu so obdajali zeleni grmi majnic 2. etn., v tržaški okolici praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku meseca maja: fantje so se dogovarjali, kako bodo pripravili majnico ◊ bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria ♪
  7.      májnik  -a m (á) star. peti mesec v letu; maj: bilo je v začetku majnika / cvetoči majnik / življenja majnik ◊ vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi ♪
  8.      májnikov  -a -o prid. (á) redko majski, majniški: bil je lep majnikov dan / majnikova noč ♪
  9.      májniški  -a -o prid. (á) majski: bil je krasen majniški dan / majniška jutra / vreme je bolj aprilsko kot majniško ◊ bot. majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii; šol. majniški izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majniška deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski ♪
  10.      majóličast  in majólčast -a -o prid. (ọ̑) knjiž., redko fajančen: majoličasta ploščica ● star. majoličasta žepna ruta po barvi podobna majoliki, zlasti modra ♪
  11.      majóličen  in majólčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. fajančen: majolična ploščica, vaza ♪
  12.      majóličica  in majólčica -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od majolika: pijmo ga iz majoličice ♪
  13.      majólika  in majólka -e ž (ọ̑) 1. trebušasta glinena posoda z ročajem, zlasti za vino: natakal jim je iz majolike; lepo okrašena majolika / majolika cvička / izpil je dve majoliki ∙ ekspr. ves dan je sedel pri majoliki pil vino 2. knjiž. fajansa ♪
  14.      majólikast  in majólkast -a -o prid. (ọ̑) knjiž., redko fajančen: peč z majolikastimi ploščicami ● star. majolikasta ruta ruta, po barvi podobna majoliki, zlasti modra ♪
  15.      majonéza  -e ž (ẹ̑) gastr. zmes rumenjakov in olja, zlasti kot dodatek k omakam, solatam: narediti majonezo / ribja majoneza ki se ji primeša ribje meso; riba v majonezi ki se prelije z majonezo; raki z majonezo ♪
  16.      majonézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na majonezo: majonezne sestavine / majonezna omaka, solata ♪
  17.      majór  -ja m (ọ̑) čin, za stopnjo višji od kapetana I. razreda, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje major / napredoval je v majorja / imeti čin majorja ♪
  18.      majorán  -a m (ȃ) knjiž. majaron: vejica majorana ♪
  19.      majorát  -a m (ȃ) jur., nekdaj pravica najbližjega moškega sorodnika do podedovanja dednega posestva, med več enako bližnjimi pa starejšega po letih: po majoratu mu je pripadlo vse imetje // tako posestvo: postati dedič turjaškega majorata ♪
  20.      majoráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na majorat: majoratno posestvo / majoratna pravica ♪
  21.      majordóm  -a m (ọ̑) 1. zgod., v frankovski državi upravitelj dvora, kraljevih posestev: dolžnosti majordoma; politični vpliv majordomov 2. v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo: knezov majordom ♪
  22.      majoritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko večina: majoriteta in minoriteta / majoriteta glasov / imeti majoriteto v parlamentu ♪
  23.      majoritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko večinski: majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev ♪
  24.      majorizácija  -e ž (á) glagolnik od majorizirati: vladati, kot določa večina na temelju majorizacije / izključiti preveliko majorizacijo kake skupine ♪
  25.      majorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dobiti večino, preglasovati: manjšino so majorizirali ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA