Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

MS (2.351-2.375)



  1.      zaménjati  tudi zamenjáti -am, in zaménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjati obleko za hrano; zamenjati enosobno stanovanje za dvosobno / s kom si zamenjal čevlje; zamenjala sta si naslove; med seboj sta si zamenjala oblačila / zamenjati denar v banki dati ali dobiti eno valuto za drugo; zamenjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; zamenjati dinarje v devize dati dinarje za enakovredno, ustrezno vsoto deviz / kot opozorilo v trgovini kupljenega blaga ne zamenjamo 2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjati film v fotografskem aparatu; zamenjati kolo pri avtomobilu; zamenjati posteljnino, žarnico / država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo / v stavku zamenjati prevzete besede z domačimi; ekspr. ko je zamenjal koso s kosilnico, je delal hitreje ko je začel namesto kose uporabljati kosilnico; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se // narediti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je med tekmo zamenjal dva igralca / sklenil je, da bo zamenjal zdravnika se začel zdraviti pri drugem zdravniku 3. priti pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: čez en mesec bo to skupino zamenjala nova; zamenjati koga na straži; zamenjal je delavca pri stroju; voznika sta se med potjo večkrat zamenjala / ne ve se, kdo ga bo med dopustom zamenjal nadomestil 4. narediti, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: zamenjati strani enačbe; zamenjati vrstni red besed / zamenjala sta mesti v vrsti; zamenjala sta sedeža presedla sta se 5. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: večkrat je zamenjal bivališče / zamenjati poklic začeti opravljati drug poklic; zamenjati službo iti v službo drugam 6. ekspr. priti glede na čas neposredno po čem drugem: otroške igre je kmalu zamenjalo učenje; noč je zamenjal jutranji mrak; tišino je zamenjal hrup / po nekaj kilometrih je asfaltirano cesto zamenjala gozdna pot 7. imeti koga za drugega, kot je v resnici: to ni on, zamenjal si ga / zamenjati koga za koga drugega, s kom drugim / v temi je zamenjal okna za vrata ● ekspr. zamenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; v garderobi so mu zamenjali dežnik dali napačnega; posestvo je že večkrat zamenjalo lastnika postalo last drugega; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden zaménjan -a -o: zamenjana posadka; zamenjano blago
  2.      zamíkati 2 -am stil. -míčem dov. () nav. 3. os. vzbuditi pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: zamikal ga je študij arheologije; zamikalo jih je življenje v naravi / roman je zamikal filmske scenariste / brezoseb., elipt. zamikalo jo je na ples // ekspr. vzbuditi pri kom radovednost: knjiga me je zamikala že po opisu
  3.      zamísel  -sli [ǝ] ž () 1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa: opisati, razložiti svojo zamisel; dobra, izvirna zamisel; ima velike zamisli; utopične zamisli; zamisel o reformi se dolgo ni uveljavila; sprejeti zamisel o ustanovitvi časopisa / raziskovati pesem od zamisli do objave; uresničiti zamisel; dele pohištva lahko sestavljate po svoji zamisli // navadno s prilastkom kar izraža, kaže tak rezultat: na risbi je podana zamisel predmeta / patentirati zamisel 2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju: njena igra je ustrezala dramaturški zamisli; nevarna politična zamisel; razložiti zamisel uprizoritve / predstavil je svojo zamisel vodenja podjetja načrt
  4.      zanimívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zanimivega: zanimivost pojava; zanimivost gledališke predstave / zanimivost pokrajine / po zanimivosti je ta tekma na prvem mestu // kar vzbuja zanimanje: ogledati si kako zanimivost; to jezero je največja zanimivost dežele / pripovedovati zanimivosti iz življenja kake osebnosti / nastop svetovnega prvaka je posebna zanimivost turnirja / filmske, turistične zanimivosti
  5.      zaostrítev  -tve ž () glagolnik od zaostriti: zaostritev kazni / zaostritev krize, spora / zaostritev boja / zaostritev mednarodnih odnosov; zaostritev ekonomskega položaja
  6.      zapís  -a m () 1. kar je zapisano: prebrati zapis; razbrati iz zapisa; najstarejši ohranjeni zapisi; to so prvi zapisi pesmi v slovenščini / cerkveni zapisi; pravni, uradni zapis / zapisi na robu opombe, pripisi // kar je prikazano s sistemom grafičnih znakov: priložiti izvidu zapis srčnega utripa; zapis potresnih sunkov / črkovni, notni, stenografski zapis / grafični zapis // navadno s prilastkom posnetek: zapis na magnetofonskem traku / filmski, fotografski, slikovni zapis; zvočni zapis 2. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti: napisati, sestaviti zapis o srečanju s pisateljem; objaviti zapis o poplavah v časopisu / dnevniški, priložnostni, spominski zapis; publicistični, satirični zapis // navadno s prilastkom krajša oddaja, ki ne prikazuje česa v celoti: posneti radijski, televizijski zapis o dogodku 3. glagolnik od zapisati: omogočiti natančen zapis pogovora; zapis črke, števila s svinčnikom; zapis dogodkov, misli, vtisov; zmotiti se pri zapisu po nareku / zapis prizora s kamero posnetek / naprave za zapis potresnih sunkov ● redko sestaviti zapis imen seznam, spisekelektr. zapis shranitev podatkov, informacij na ustrezno sredstvo, medij; lingv. zapis govora, intonacije; mat. desetiški zapis sistematična razstavitev števila na vsoto produktov števil od nič do devet in potenc števila deset
  7.      zapískati  -am dov., tudi zapiskála (í) 1. zaigrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: pastir je zapiskal lepo melodijo / zapiskati na rog, v rog zatrobiti / zapiskati na piščalko // dati zvočni signal s piščalko: policist je dvakrat zapiskal / preh. sodnik je zapiskal konec igre 2. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročiti visok, oster glas, visoke, ostre glasove: zapiskati na prste; zapiskati v cevko / burja je zapiskala; zapiskal je močen severni veter 3. dati visok, oster glas, visoke, ostre glasove: lokomotiva, parnik zapiska; sirena zapiska; brezoseb.: v prsih mu je zapiskalo; po zraku je zabobnelo in zapiskalo // oglasiti se s takimi glasovi: gams zapiska / zapiskati jerebom jih poklicati na tak način // ekspr. reči z visokim, ostrim glasom: od jeze je kar zapiskala / glas mu je zapiskal je postal neprijetno visok, osterlov. zapiskati jereba povzročiti, da se jereb zaradi napačnega vabljenja ne odzove na klic
  8.      zapisovánje  -a s () glagolnik od zapisovati: zapisovanje dogodkov; zapisovanje misli, podatkov / zapisovanje ljudskih pesmi / zapisovanje filmskega prizora prenašanje na filmski trak; zapisovanje zvoka na magnetofonski trak snemanje / zapisovanje imen z veliko začetnico pisanje / naprava za zapisovanje zračnega pritiska / zapisovanje v šolo vpisovanjeelektr. magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; etn. iti k zapisovanju nekdaj iti sklenit ženitno pogodbo; lingv. zapisovanje intonacij
  9.      zaplêsti  -plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é) 1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril // narediti zaključno vrsto, zaključek pri pletenju, kvačkanju: zaplesti nogavico 2. narediti, da kaj pride v kaj prepletenega, ovirajočega: zaplesti lase v navijalke; zaplesti nogo v žico ∙ ekspr. zaplesti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj 3. narediti, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zaplesti trakove, verigo; veter je zapletel vrvi 4. narediti kaj tako, da se težko uredi, razreši: ta dogodek je položaj še bolj zapletel; po nepotrebnem zaplesti zadevo; zaplesti komu življenje // narediti, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: zaplesti uganko; zaplesti odgovor // narediti, da ima kaj številne, med seboj različno povezane elemente: svojo pripoved, zgodbo je zelo zapletel 5. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: zaplesti državo v vojno; zaplesti koga v kako zadevo, zaroto; zaplesti se v škandal // narediti, povzročiti, da je kdo deležen česa: zaplesti koga v neprijetnosti, težave // z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zaplesti otroka v igro; zaplesti koga v pogovor; zaplesti se v prepir 6. lit. postopno začeti dogajanje: pisatelj je zapletel zgodbo v romanu; dejanje se zaplete in stopnjuje do vrha / zaplesti dramsko dogajanje zaplêsti se 1. postati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: vrvi so se tako zapletle, da jih ni bilo mogoče razvozlati / prsti obeh rok so se zapletli med seboj prepletli; smuči so se zapletle prekrižale 2. priti v kaj prepletenega, ovirajočega: pri hoji se je zapletel med trnje, žico / listje se ji je zapletlo v lase / muha se je zapletla v pajkovo mrežo ujela 3. postati tak, da se težko uredi, razreši: politična nasprotja so se zelo zapletla; položaj, problem se je popolnoma zapletel / njeno življenje se je zapletlo 4. ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zapletel se je s precej mlajšo žensko / zapletla se je v razmerje z njim začela imeti 5. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri opisovanju dogodka se je zapletel / brezoseb. v mislih se mu je zapletlo / pri odgovarjanju na vprašanja se je zapletel se je zmedel, je pomešal stvariekspr. jezik se mu je zapletel ni mogel izgovoriti, povedati gladko; ekspr. zapletel se je s čudnimi ljudmi se začel družiti, sodelovati z njimi zapletèn -êna -o 1. deležnik od zaplesti: biti zapleten v zaroto; s protjem zapletena košara; zapletena nit, vrv 2. ekspr. ki se težko uredi, razreši: zapleten položaj, primer, problem; razreševati zapletena vprašanja // ki se težko razume, dojame: zapletena naloga, uganka 3. ki ima številne, med seboj različno povezane elemente: zapleten stroj; zapletena priprava / zapleten pojav, postopek, proces; zapletena zgradba organizma / to je zapletena zgodba; prisl.: zapleteno sestavljen, zgrajen; sam.: rešiti kaj zapletenega
  10.      zaplétek  -tka m (ẹ̑) star. zaplet: opazovati zapletek položaja / vse je šlo brez zapletkov / duševni zapletki / dramski zapletek
  11.      zapuščína  -e ž (í) 1. premoženje umrlega: razdeliti zapuščino; delež iz očetove zapuščine 2. navadno s prilastkom kar je ohranjeno iz preteklosti: duhovna zapuščina pretekle dobe / zapuščina starorimske kulture 3. navadno s prilastkom kar ostane po smrti umetnika, zlasti neizdana, neobjavljena dela, pisma: urediti pisateljevo literarno zapuščino / Prešernova pesniška zapuščina
  12.      zarádi  in zaradi predl. () z rodilnikom 1. za izražanje vzroka: zaradi megle in neprimerne hitrosti se je zgodilo več nesreč; najboljši igralec zaradi poškodbe ni nastopil v tekmi / nenagrajenih del zaradi tehničnih razlogov ne bodo vrnili iz / bili so v skrbeh zaradi hčerke; zaradi njega je mnogo pretrpela / opravičiti odsotnost zaradi bolezni; ugotoviti škodo zaradi poplave / v zadrego je prišel zlasti zaradi tega, ker je imel premalo izkušenj 2. za izražanje namena: jarke so skopali zaradi obrambe mesta; šli so v klet zaradi pijače / ostal je samo zaradi dobrega vtisa da bi naredil dober vtis / to nalogo so mu dali samo zaradi tega, da bi ga onemogočili // za izražanje cilja; glede: šel se je posvetovat zaradi nakupa avtomobila; govoril je z ljudmi zaradi volitev // v prislovni rabi, v zvezi zaradi lepšega zaradi dobrega vtisa, formalnosti: branil se je samo zaradi lepšega, potem pa je vse pojedel; jezili so se, vendar le zaradi lepšega; vse je bilo že prej dogovorjeno, sestanek so sklicali samo zaradi lepšega 3. ekspr. za izražanje ozira: zaradi nas lahko še ostanete; zaradi otrok mi je žal, da predstave niso videli; zaradi tega psa lahko vsak pride v hišo / za neumnosti je prestar, zaradi tega ne skrbite preveč glede tega, za to / pravite, da ima dve hiši? Zaradi mene jih lahko ima tudi več ne vem, ne zanima me, koliko jih ima 4. v vezniški rabi za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato: niso bili zbrani, zaradi tega so naredili dosti napak; lani jim je pozimi zmanjkalo premoga, zaradi tega so se letos pravočasno založili // v oziralnih odvisnih stavkih, v zvezi zaradi katerega za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel ● ekspr. pazi, da se mu ne boš zameril. Zaradi mene izraža zavrnitev; te lahko pospremim? Zaradi mene izraža brezbrižno privolitev; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; umetnost zaradi umetnosti larpurlartizem
  13.      zasédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je, čaka v zasedi: zasedniki so oropali voz; za skalo skriti zasedniki ∙ knjiž., redko neki zasedniki okupatorji
  14.      zasílen  -lna -o prid. () 1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju: zasilen pristanek letala / zasilno reševanje / zasilni izhod posebni izhod, namenjen za uporabo v sili, nevarnosti; zasilna lestev lestev, pritrjena na zidu, za zasilno reševanje; požarna lestev // ki za silo, deloma ustreza: zasilnih rešitev problema je več 2. narejen za začasno uporabo, navadno ne z vsemi ustreznimi lastnostmi: zasilni most, oder; zasilno letališče / v koči so prosta samo še zasilna ležišča ◊ čeb. zasilna matica matica, vzrejena v osiroteli čebelji družini iz mladih ličink; jur. zasilna pot pot do zemljišča ali objekta, ki nima za redno obdelovanje ali uporabo potrebne potne povezave z javno potjo; šol. zasilna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. zasilna zavora avtomatska zračna zavora, ki jo v sili, nevarnosti sproži potnik, železniški delavec s potegom ročice zasílno prisl.: letalo je zasilno pristalo; koča je v zimskem času zasilno oskrbovana
  15.      zasnežíti  -ím dov., zasnéžil ( í) 1. brezoseb. začeti snežiti: shladilo se je in zvečer je zasnežilo 2. brezoseb., preh. s snegom zakriti, prekriti: zasnežilo je ceste in polja 3. preh., publ. zakriti, prekriti z umetnim snegom: uspelo jim je zasnežiti smučišče zasnežèn -êna -o: zasneženi vrhovi gor; zasnežene ceste; zasnežena pokrajina ∙ ekspr. zasneženo zimsko jutro jutro z zasneženo pokrajino
  16.      zaspán  -a -o prid. (á) 1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok; postati zaspan; ekspr. na smrt zaspan // ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči 2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan 3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle // ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona 4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci; zaspano poletno popoldne / zaspano mesto zaspáno prisl.: zaspano gledati; zaspano se premikati; prim. zaspati
  17.      zaspánec  -nca m (á) 1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: buditi zaspance / medved in drugi zimski zaspanci / kot nagovor zaspanci, vstanite 2. nar. zaspanost: zaspanec ga obhaja; premagati zaspanec / zaspanec mu lega na oči postaja zaspan 3. ekspr. krmeželj: odstraniti si zaspance iz oči
  18.      zastáva 2 -e ž () 1. izročitev stvari za zavarovanje upnikove terjatve: zavarovati terjatev z zastavo; publ. posojati denar proti zastavi ob zastavi, za zastavo; zastava slik in zlatnine 2. kar se zastavi: odkupiti zastavo; z zastavo pokriti terjatev ● star. dal ji je prstan v zastavo, da se bo z njo poročil v jamstvo, zagotoviloigr. igra na zastavo igra, pri kateri neuspešen udeleženec izgubi predmet, ki ga je zastavil, in dobi šaljivo kazen
  19.      zastávek 2 -vka m () 1. knjiž. zasnova, zarodek: oblikovanje umskih in nravstvenih zastavkov pri otroku 2. muz. položaj glasilk pri prehodu zračnega toka ob začetku petja: delati vaje za pravilen zastavek / mehki pri katerem sta glasilki nekoliko razmaknjeni, trdi zastavek pri katerem sta glasilki tesno skupaj
  20.      zastavílo  -a s (í) knjiž. 1. zastava, zastavek: odkupiti zastavilo 2. jamstvo, zagotovilo: dati prstan za ljubezensko zastavilo
  21.      zastávljati 1 -am nedov., stil. zastavljájte; stil. zastavljála (á) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa delati kaj neprehodno: zastavljati cesto z ovirami / s svojimi telesi so zastavljali izhod / zastavljati komu pot // s postavitvijo česa napolnjevati, porabljati prostor: zastavljati trg z avtomobili / zaboji so zastavljali dvorišče 2. s postavitvijo česa kaj obdajati, obkoljevati: otroci so zastavljali jezerca z blatom / zastavljali so ga s svojimi telesi / hribi zastavljajo ravnino obdajajo / zastavlja mu luč zaslanja // s postavitvijo česa za čim to utrjevati: iz strahu pred vdorom so vrata zastavljali s pohištvom 3. nameščati kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: pomagal mu je zastavljati voz / pri oranju globoko zastavljati plug / pri hoji v hrib je čvrsto zastavljal palico postavljal; zastavljati nogo v razpoke postavljati, opirati 4. nav. ekspr. delati začetni, temeljni del pri izdelavi česa: zastavljati sode / zastavljati temelje za stavbo; zastavljati vrtino s kratkim svedrom // delati, poganjati to, iz česar se razvije cvet, plod: sadno drevje odcveta in zastavlja plodove 5. seznanjati koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastavljati komu uganke / njegovo delo zastavlja številne probleme; odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavlja življenje // seznanjati koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastavljati mladini nove naloge; zastavljati si visoke cilje / publ. spremenjene razmere zastavljajo gospodarstvu nove zahteve 6. star. zaustavljati, prestrezati: zastavljati vodni curek / zastavljati otrokov umski razvoj oviratiekspr. precej na dolgo zastavlja besedo govori; ekspr. ne zastavlja prav besede ne govori tako, kot bi bilo potrebno; vedno krepkeje je zastavljal korak je stopal; zastavljati komu pot do uspeha onemogočati mu, ovirati ga, da bi uspellov. zastavljati pobočje za pogon postavljati lovce na kraje, kjer ob pogonu lahko pride divjad
  22.      zástor  -ôra tudi -a m (á ó; á) 1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja zastor izraža, da se zastor spusti 2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso // ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves 3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor ● zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je
  23.      zastrelíti  -ím dov., zastréli in zastrêli; zastrélil ( í) lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde: gamsa je samo zastrelil ∙ srna, ki jo je zastrelil, ga je onemoglo pogledala obstrelil zastreljèn -êna -o: zastreljena žival
  24.      zasúžnjenost  -i ž () 1. stanje zasužnjenega človeka: težko prenašati zasužnjenost 2. ekspr. podrejenost, odvisnost: ekonomska zasužnjenost; zasužnjenost naroda
  25.      zatòn  -óna in -ôna m ( ọ́, ó) ekspr. 1. zahod: gledati sončni zaton / žareče nebo ob zatonu / sonce se je bližalo zatonu / sonce se je nagnilo globoko na zaton bo kmalu zašlo; sonce gre v zaton zahaja 2. konec, propad: rimskemu imperiju je grozil zaton; napovedovati zaton umetnosti / gospodarski, politični zaton dežele / to se je zgodilo na zatonu dobe, stoletja ● ekspr. dan gre v zaton večeri se; ekspr. stoletje gre v zaton se končuje; ekspr. njegova slava je v zatonu mineva; ekspr. ta filozofska smer je že v zatonu izgublja vpliv, veljavo; knjiž. loviti ribe v zatonu zalivu

   2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA