Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

MOL (1588)

1.      mól ¹ -a m (ọ̑) 1. muz. diatonična lestvica s poltonoma med 2. in 3. ter 5. in 6. stopnjo: iz mola preiti v dur / skladba v d-molu / zmeraj mu je bil bolj pri srcu veseli, zanosni dur kot pa otožni mol; pren., šalj. smrčal je v vseh durih in molih 2. knjiž. mračno, žalostno razpoloženje: temni mol njegove notranjosti je prepleten z zanosnim durom življenjske volje; prebral je množico knjig, napisanih v duru in v molu ♪
2.      mól ² -a m (ọ̑) kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi ♪
3.      molár  -ja m (ȃ) anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine molarjev ♦ zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik ♪
4.      molčánje  -a [u̯č] s (ȃ) glagolnik od molčati: spregovoriti po dolgem, kratkem, mučnem molčanju / molčanje dreves / sam pri sebi je prisegel molčanje / redko v prostoru je uho čutilo le topo molčanje molk ♪
5.      molčáti  -ím [u̯č] nedov., mólči; mólčal (á í) 1. ne govoriti: molčala je in se neprijazno držala; vsi v sobi so molčali; pri pogovorih je molčal; dolgo, nekaj časa, nekaj trenutkov je molčal, nato je le spregovoril; vso pot sta molčala / pevcem recite, naj molčijo // ekspr. ne oddajati glasov, šumov: v zgodnjem jutru so ptice molčale / bilo je brez vetra in drevesa so molčala / muzika molči ni muzike / pred njim je molčal gozd se tiho razprostiral, ležal // ekspr. ne opravljati dejavnosti, ki povzroča šume, zvoke: mlini ob vodah že dolgo molčijo; topovi že tri dni molčijo ne streljajo 2. ekspr. ne izražati svojega mnenja: vprašal jih je, če so s predlogom zadovoljni, pa so molčali; tisti, ki bi lahko stvari razložili, molčijo; molči kot grob, kamen, zid / kot ukaz molči, tepec, saj nič ne veš / obtoženka je na vsa vprašanja molčala ni odgovarjala // ne pripovedovati zaupanih, zaupnih stvari: zdaj vse veš, vendar te prosim, da molči; upam, da boste molčali; njemu lahko poveš, ker zna molčati; molči še nekaj časa / tega ne morem več molčati 3. knjiž., ekspr. ne objavljati literarnih del: po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal / ta pokrajina literarno že dolgo molči ● ekspr. molčal sem, zdaj mi je pa vsega dovolj nisem se pritoževal, ugovarjal; ekspr. ne bom ti več molčal ne bom več dovolil, da z menoj svojevoljno ravnaš; ekspr. želodec mu ni hotel nikoli molčati zmeraj je bil lačen; preg. kdor molči, desetim odgovori v kočljivem primeru je najbolj učinkovito ne govoriti, odgovarjati molčé: molče delati, gledati, poslušati ● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami molčèč -éča -e 1. deležnik od molčati: za mizo so sedeli trije molčeči ljudje; molčeč zaupnik / molčeča globel, noč tiha 2. ki rad molči: molčeč fant; po naravi je bil tih in molčeč ♪
6.      molčávec  -vca [u̯č] m (ȃ) redko molčečnež, molčečnik: imeli so ga za molčavca ♪
7.      molčávost  -i [u̯č] ž (á) redko molčečnost: njegova trdovratna molčavost ♪
8.      molčéčen  -čna -o [u̯č] prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki rad molči: visok in molčečen fant; pri delu je bil molčečen; bil je precej molčečen mož 2. ki ne pripoveduje zaupanih, zaupnih stvari: imeti molčečne sodelavce; jetniki so bili do kraja molčečni ♪
9.      molčéčnež  -a [u̯č] m (ẹ̑) ekspr. molčeč človek: molčečneži in zgovorneži / od tega molčečneža ne boš ničesar izvedel ♪
10.      molčéčnik  -a [u̯č] m (ẹ̑) ekspr. molčeč človek: molčečnik se je razgovoril / od tega molčečnika ne boš ničesar izvedel ♪
11.      molčéčnost  -i [u̯č] ž (ẹ́) lastnost molčečnega človeka: prirojena molčečnost in neokretnost / obljubiti komu molčečnost / poklicna molčečnost ♦ rel. spovedna molčečnost ♪
12.      môlčkati  -am nedov. (ȏ) otr. moliti: zdaj molčkaj, potem pa zaspančkaj ♪
13.      molčljív  -a -o [u̯č] prid. (ȋ í) molčeč, molčečen: molčljiv človek / njena molčljiva narava / za to delo mora biti človek predvsem zanesljiv in molčljiv ♪
14.      molčljívec  -vca [u̯č] m (ȋ) redko molčečnež, molčečnik: velike skrbi so napravile iz njega čemernega molčljivca ♪
15.      molčljívost  -i [u̯č] ž (í) molčečnost: alkohol mu je pregnal molčljivost / zanesel se je na njegovo molčljivost ♪
16.      môlec  tudi mólec -lca m (ō; ọ̑) nar. molivec: Molec je pričel moliti s pojočim glasom molitve za mrtve (I. Potrč) ♪
17.      moledovánje  in molédovanje -a s (ȃ; ẹ̑) glagolnik od moledovati: še zmenila se ni za njeno moledovanje; rešitve ni iskal z moledovanjem, ampak je zahteval; beraško moledovanje; moledovanje za hrano ♪
18.      moledováti  -újem in molédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) nav. ekspr. ponižno vztrajno prositi: moledovali so me, da naj jim pomagam; moledoval je za službo; moledoval je pri njem, da bi z njo lepo ravnal; prosil in moledoval je, da bi ga pustili v kino ∙ nar. moledoval je okrog nje, dokler ga ni spodila proseče jo je nadlegoval, silil vanjo moledujóč -a -e: moledujoč glas; gledati z moledujočimi očmi; prisl.: moledujoče prositi ♪
19.      môlek  -lka m (ō) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: na steni je visel molek; imeti med prsti molek; majhne vasi se vrstijo pod gorami kot jagode na molku / moliti na molek ∙ ekspr. cel molek vprašanj velika množina ♪
20.      molékula  -e ž (ẹ̑) kem. najmanjši delec spojine iz različnih ali enakih elementov, ki ima še vse njene lastnosti: beljakovinska molekula; molekula elementa, vode; zgradba molekule / vélika molekula makromolekula; verigasta molekula pri kateri so atomi, večinoma ogljikovi, vezani drug na drugega v obliki verige; masa molekule število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; pren., ekspr. gospodarstvo je cel sistem gospodarskih molekul; molekula groze ♪
21.      molekuláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na molekulo: molekularna zgradba; kisik v molekularnem stanju / molekularna masa molekulska masa; molekularne sile molekulske sile ♪
22.      molékulski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na molekulo: molekulska zgradba; kisik v molekulskem stanju / molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami ♪
23.      moléti  -ím nedov., tudi môlel (ẹ́ í) segati bolj daleč kot sosednje stvari: psu je molel jezik iz gobca; iz cunj je molela suha ročica; kamen moli iz tal; zgornja ustnica je molela nekoliko čez spodnjo / ogromne skale so molele proti nebu; razvaline molijo v zrak / ekspr. za temi gorami so molele še višje gore so se dvigale / pesn. predmeti nemo molijo v prostranost molèč -éča- -e: veja, moleča na pot; naprej moleča spodnja ustnica ♪
24.      molibdén  -a m (ẹ̑) kem. težko taljiva kovina srebrno bele barve, element Mo: uporaba molibdena v jeklarstvu ♪
25.      molibdénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na molibden: molibdenova ruda / molibdenov sulfid ♦ metal. molibdenovo jeklo ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226