Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

MIT (174-198)


  1.      sámiti  -im tudi samíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati: samiti bolnike z nalezljivo boleznijo ∙ knjiž., redko stroji ga trgajo od tovarišev in samijo osamljajo ♪
  2.      scimiti se  gl. izcimiti se ♪
  3.      semít  -a m (ȋ) pripadnik prednjeazijske jezikovne skupine: hamiti in semiti ♪
  4.      semitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za semitske jezike in kulturo ♪
  5.      semítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na semite: semitska ljudstva ♦ lingv. semitski jeziki ♪
  6.      skŕmiti  -im dov., tudi skrmíte; tudi skrmíla (ŕ) 1. s krmljenjem porabiti: veliko sena so že skrmili 2. nar. vzhodno spitati: skrmiti vole ♪
  7.      smithsonít  in smitsonít -a [-ts-] m (ȋ) min. rudnina cinkov karbonat ♪
  8.      sodomít  -a m (ȋ) kdor spolno občuje z živaljo: slaboumen sodomit // knjiž., redko homoseksualec, spolni perverznež: odnosi med sodomiti ♪
  9.      spremíti  in sprémiti -im, tudi sprémiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ̄) iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremiti koga do vrat, iz hiše; spremil jo je na postajo ∙ ekspr. spremil jo je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledal za njo; vznes. včeraj smo ga spremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom ♪
  10.      sprimitivizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti kaj primitivno: sprimitivizirati medsebojne odnose ♪
  11.      stalagmít  -a m (ȋ) kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame, stoječi kapnik: nastajanje stalagmitov; stalagmiti in stalaktiti / kapniki stalagmiti ♪
  12.      stalagmíten  -tna -o (ȋ) pridevnik od stalagmit: stalagmitna tvorba ♪
  13.      stihomitíja  -e ž (ȋ) lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz: ritem igranja je prišel do veljave zlasti v stihomitijah ♪
  14.      stremíti  -ím nedov. (ȋ í) zastar. stremeti: stremiti po modrosti; stremili so za tem, da bi načrt uresničili ♪
  15.      súmiti  -im nedov. (ū ȗ) 1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo ženo 2. domnevati kaj slabega, nedovoljenega: sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost / žarg., med. zdravniki sumijo na hudo bolezen sklepajo ● pog. sumiti v poštenost koga ne biti prepričan o njegovi poštenosti sumèč -éča -e: sumeč pogled ♪
  16.      šémiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) oblačiti v (pustno) šemo: šemiti otroka; šemiti se za pusta // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: nikar tako ne šemi otroka; zakaj se tako šemiš ♪
  17.      termít 1 -a m (ȋ) v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom: termiti so razjedli notranjost drevesa; jajčeca, roji termitov ♦ zool. mračni termit ki živi v lesu ali zemlji, Reticulitermes lucifugus ♪
  18.      termít 2 -a m (ȋ) metal. zmes aluminijevega prahu in navadno železovega oksida, pri gorenju katere nastane zelo visoka temperatura: variti s termitom ♪
  19.      termíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na termit2: termitno varjenje / termitna zmes ♦ voj. termitna bomba ♪
  20.      termitnják  -a m (á) bivališče termitov iz prežvečenega lesa, s slino zlepljene zemlje, navadno v obliki kupa, stebra: termiti gradijo termitnjak; bilo je živahno kot v termitnjaku ♪
  21.      termítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na termit1: termitska družina / ekspr. termitska razdiralnost ♪
  22.      tŕmiti  -im nedov. (ŕ r̄) redko trmoglaviti: trmil je in ni hotel z njim / no, boste pa videli, je trmil še naprej vztrajal pri svojem mnenju ♪
  23.      udómiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) dobiti, narediti si dom, bivališče: za vse življenje se je udomil na podeželju; udomila se je v podstrešni sobici ∙ ekspr. budizem se je tu udomil že pred stoletji se je razširil, uveljavil // sprejeti kako bivališče za svoj dom: čeprav že dalj časa živi v mestu, se tam ne more udomiti udómiti zastar. dati, oddati v zakon: hčer je udomil na kmetijo ♪
  24.      ujármiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. vpreči v jarem: ujarmiti vola ♪
  25.      ulomíti  ulómim dov. (ȋ ọ́) star. 1. odlomiti: ulomiti vejo; od skale se je ulomil drobec / ulomila je kos kruha 2. zlomiti, prelomiti: ulomiti palico na dva dela; pri padcu si je ulomil nogo / vihar je ulomil precej dreves; led na jezeru se je ulomil udrl ● star. na vrhu klanca se pot ulomi na levo zavije v ostrem loku na levo; star. komedija se v drugem dejanju ulomi v satiro nenadoma preide ulómljen -a -o 1. deležnik od ulomiti: zamenjati ulomljene kline na lestvi z novimi; pobirati ulomljene veje 2. mat., v povedno-prislovni rabi izraža, da sta imenovani števili zapisani v obliki števca in imenovalca: deset ulomljeno s pet je dve; pet ulomljeno s sedem [5/7] // v zvezi ulomljeno število število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil; ulomek: decimalna in ulomljena števila ◊ tisk. ulomljena pola, stran pola, stran z že urejenimi, razvrščenimi stolpci stavka ♪

   49 74 99 124 149 174 199 224 249 274  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA