Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lunka (7)

1.      plúnka  -e ž (ȗ) knjiž. glasbilo s strunami, na katero se brenka: igrati na plunko ♪
2.      plúnkar  -ja m (ȗ) knjiž. kdor igra na plunko: učil ga je stari plunkar ♪
3.      plúnkati  -am nedov. (ȗ) nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine: v steklenici je plunkalo vino / voda plunka ob breg / kaplje plunkajo s strehe padajo ♪
4.      splúnkati  -am dov. (ȗ) ekspr. povzročiti, da tekočina v nepolni posodi zaradi sunkovitega premikanja izgubi bistrost, čistost: splunkati vino v sodčku ♪
5.      špelúnka  -e ž (ȗ) knjiž. zakoten, zanemarjen gostinski lokal; beznica: stari del mesta z mračnimi špelunkami; predmestna špelunka ∙ knjiž. rada bi se preselila iz te špelunke iz tega slabega, neprimernega stanovanja ♪
6.      zaplúnkati ¹ -am dov. (ȗ) nav. ekspr. večkrat dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: voda v čebru je zaplunkala / pri vsakem koraku so razmajane stopnice zaplunkale ♪
7.      zaplúnkati ² -am dov. (ȗ) knjiž. zaigrati na plunko: pevec je za spremljavo zaplunkal ♪