Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lova (3565)

1.      lováč  -a m (á) 1. knjiž., ekspr. razuzdanec, razvratnež: to je pijanec in lovač 2. nekdaj kdor lovi mlade moške za vojsko: skrival se je pred lovači ♪
2.      lováča  -e ž (á) knjiž., ekspr. vlačuga, prostitutka: na ulici so ga ogovarjale lovače; preračunljiva lovača / kot psovka molči, lovača ♪
3.      apostolováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani ♪
4.      báltoslovánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Balte in Slovane: baltoslovanska mitologija ♦ lingv. baltoslovanske leksične paralele ♪
5.      bolovánje  -a s (ȃ) glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu ♪
6.      bolováti  -újem nedov. (á ȗ) nižje pog. biti bolan, bolehati: bolovati za revmo / že dva meseca boluje je na bolezenskem dopustu ♪
7.      cerkvénoslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na cerkveno slovanščino: cerkvenoslovanski spomeniki / cerkvenoslovanski jezik cerkvena slovanščina ♪
8.      čéhoslováški  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država ♪
9.      čéškoslováški  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na Češkoslovaško: zmagal je češkoslovaški tekmovalec / češkoslovaška krona / Češkoslovaška socialistična republika ♪
10.      deloválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor deluje: individualni delovalec; posameznik kot osamljen delovalec ♪
11.      deloválnik  -a m (ȃ) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva: v stavku Andrej je včeraj lovil ribe sta Andrej in ribe delovalnika ♪
12.      delovánje  -a s (ȃ) glagolnik od delovati: a) razdiralno delovanje valov; delovanje strupa, zdravila / delovanje bakterij b) ustaviti društveno delovanje; politično delovanje med ljudmi; obsojen je bil zaradi protidržavnega delovanja / napisal je spomine o svojem delovanju v raznih krajih; sodniško delovanje c) paziti na delovanje stroja; delovanje celic / pravilno delovanje jeter, srca ◊ les. delovanje lesa krčenje in širjenja lesa zaradi sušenja ali vpijanja vlage ♪
13.      delováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile // prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno 2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji 3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala // navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile delujóč -a -e: še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven ♪
14.      dodeloválnica  -e ž (ȃ) tovarniški obrat za opravljanje dokončnih del za lepši videz, boljšo kakovost: dodelovalnica usnja ♪
15.      dodelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo 2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali ♪
16.      héjslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje ♪
17.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-ȃ) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo ♪
18.      ilovák  -a m (á) nar. belokranjsko ilovica: debela plast ilovaka ♪
19.      izdeloválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj izdeluje: izdelovalec copat, glavnikov, orodja ♪
20.      izdeloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdelovanje: izdelovalni postopek / izdelovalni stroški / izdelovalni material ♪
21.      izdeloválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izdelovalec: izdelovalka oblek ♪
22.      izdeloválnica  -e ž (ȃ) 1. prostor, v katerem se kaj izdeluje: izdelovalnica je v prvem nadstropju, skladišče pa v kleti / Borovlje so bile znana izdelovalnica orožja 2. obrat za izdelovanje česa: izdelovalnica barvil, gumbov ♪
23.      izdelovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izdelovati: izdelovanje igrač, orožja; obrat za izdelovanje furnirja / izdelovanje idejnih osnutkov ♪
24.      izdelovátelj  -a m (ȃ) star. izdelovalec: izdelovatelj sodavice ♪
25.      izdelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo / izdelovati analize, načrte ∙ zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati // pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226