Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Lova (26-50)
- izposlováti -újem dov. (á ȗ) s posredovanjem, svojim vplivom doseči, da kdo kaj dobi: stric mu je izposloval službo v banki; kmetom so izposlovali kredite za preusmeritev kmetij; na občini mu je izposloval dovoljenje; izposloval si je daljši dopust ♪
- jugoslovánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi; jugoslovanski veleposlanik; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski dan na mednarodnem sejmu dan, ko se posveča največ pozornosti jugoslovanskim razstavljavcem, Jugoslaviji; jugoslovanski standardi; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada ♦ zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro ♪
- jugoslovánstvo -a s (ȃ) 1. do 1918 ideja o združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo: v strahu pred nemštvom so se politiki vrnili k jugoslovanstvu / preganjali so ga zaradi jugoslovanstva 2. državna in politična pripadnost k Jugoslaviji: rad poudarja svoje jugoslovanstvo ◊ polit. integralno jugoslovanstvo narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov ♪
- jugoslovánščina -e ž (ȃ) 1. po zamisli pristašev integralnega jugoslovanstva skupni jezik jugoslovanskih narodov: zagovarjati uvajanje jugoslovanščine; jugoslovanščina in vseslovanščina 2. nav. slabš. slovenščina z elementi srbohrvaščine ali srbohrvaščina z elementi slovenščine: govoril je čudno jugoslovanščino; iron. navodila za uporabo so v najčistejši jugoslovanščini ♪
- júžnoslovánski -a -o prid. (ū-ȃ) nanašajoč se na južne Slovane: južnoslovanski narodi / zastar. južnoslovanska ideja jugoslovanska ideja ♪
- karlovárski in kárlovarski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Karlove Vare: karlovarske znamenitosti ♦ med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli ♪
- kilovát -a m (ȃ) enota za moč, 1.000 W: kilovati [kW] električne energije ♪
- kilováten -tna -o prid. (ȃ) fiz., navadno v zvezi kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata ♪
- kilovátúra in kilovát-úra -e ž (ȃ-ū) fiz. delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata ♪
- konzulovánje -a s (ȃ) opravljanje konzularne službe: bilo je v letih njegovega konzulovanja / Cezarjevo konzulovanje ♪
- lésnopredeloválen -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko ♪
- malovár -ja m (ā) nar. zahodno kdor pomaga zidarju: najeti je bilo treba več malovarjev ♪
- malovážen -žna -o prid. (á ā) knjiž. nevažen: malovažen človek / pogovarjati se o malovažnih stvareh / reči z malovažnim glasom brezbrižnim malovážno prisl.: malovažno kaj reči ♪
- malovážnost -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost malovažnega: malovažnost vsega, kar je dosegel ♪
- miloválen -lna -o prid. (ȃ) star. ljubkovalen: milovalni gibi ♪
- milovánje -a s (ȃ) glagolnik od milovati: z milovanjem je gledal na ljudi, ki so se trudili; milovanja vreden človek / prepustiti se milovanju; žival se ni zmenila za gospodarjevo milovanje ♪
- milováti -újem nedov. (á ȗ) star. 1. pomilovati: vsi ga milujejo zaradi njegove nesreče; ženske so glasno milovale jokajočega 2. ljubkovati, božati: pustil se je milovati po vratu in laseh; pestovati in milovati otroka ♪
- načelováti -újem nedov. (á ȗ) 1. biti načelnik: načelovati oddelku za finance / načelovati zadrugi / nekdaj načelovati občini 2. poveljevati, ukazovati: načelovati bataljonu ∙ ekspr. fantje so razgrajali in razbijali, njegov sin jim je pa načeloval jih je vodil; bil najhujši razgrajač ♪
- nadelováti -újem nedov. (á ȗ) alp. nezavarovano, nezaznamovano smer utrjevati, delati (lažje) prehodno: nadelovati stezo v steno ● ekspr. nadelovati koga s palico tepsti, pretepati ♪
- namilováti -újem dov. (á ȗ) star. prenehati ljubkovati, božati: ko ju je namilovala, ju je položila spat ♪
- nasilováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen: nasilovati prijatelje; ob zaostritvi odnosov se je nasilovalo od obeh strani 2. publ. ne biti v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: te teorije nasilujejo resničnost, življenje ♪
- natelováditi se -im se dov. (á ȃ) s telovadbo zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se natelovadili in naskakali / ekspr. pri spravljanju premoga so se pošteno natelovadili so se utrudili ♪
- nèslovánski -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni slovanski: neslovanske dežele / neslovanski jeziki ♪
- nèsodelovánje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od sodelovanja: nesodelovanje pri akciji; posledice nesodelovanja z njim bo občutil sam / sprejeli so načelo nesodelovanja ♪
- óbčeslovánski -a -o prid. (ọ̄-ȃ) knjiž. vseslovanski, splošnoslovanski: občeslovanski izraz; občeslovansko ime ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226