Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lova (241-265)



  1.      aviácija  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji
  2.      avstríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh // nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani
  3.      ávstroslavízem  -zma m (-) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma
  4.      avtohtónost  -i ž (ọ̑) značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja
  5.      avtokratízem  -zma m () avtokratska miselnost, samovolja: v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem / njegovo delovanje so imeli za avtokratizem / vzpostaviti avtokratizem avtokracijo
  6.      avtomát  -a m () 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehaničnovoj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
  7.      avtomatízem  -zma m () stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
  8.      avtomatizírati  -am dov. in nedov. () 1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral avtomatizíran -a -o: avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave
  9.      avtomátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
  10.      avtomobíl  -a m () cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil
  11.      bagatelizírati  -am nedov. () omalovaževati, podcenjevati: igralec je vlogo bagateliziral; njegov predlog so bagatelizirali
  12.      bajeslóvje  -a s (ọ̑) bajke v celoti; mitologija: pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje // veda o tem
  13.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič)
  14.      bakrárna  -e ž () obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra: zmogljivost bakrarne // delavnica za bakrenje
  15.      bakroréštvo  -a s (ẹ̑) izdelovanje bakrorezov
  16.      baktericíden  -dna -o prid. () med. ki uničuje bakterije: baktericidno zdravilo / baktericidno delovanje antibiotikov
  17.      baktêrija  -e ž (é) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije; paličasta bakterija; bakterije mlečnega kisanja; delovanje, gojišče bakterij
  18.      bál 2 -a m () šah. določeni del norme za dosego kakega naslova: s četrtim mojstrskim balom si je pridobil naslov šahovskega mojstra
  19.      bandažíst  -a m () izdelovalec bandaž: ortopedski bandažist
  20.      barokizírati  -am nedov. in dov. () um. predelovati v baročnem slogu: barokizirati gotsko stavbo
  21.      barvílnica  -e ž () izdelovalnica barvil: delati v barvilnici // redko barvarnabot. barvilnice visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae
  22.      básen  -sni ž () lit. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari: basni Krilova; basen o lisici in grozdju
  23.      bázedov  -a m () med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: imeti bazedov
  24.      bázedovka  -e ž () med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: zdravilo za bazedovko
  25.      bázičen 1 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na baza1: bazična industrija; bazične investicije; bazična znanost ♦ lingv. bazični slovar slovar, ki vsebuje najpogostnejše besede

   116 141 166 191 216 241 266 291 316 341  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA