Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lov (52-76)



  1.      blagoslòv  -óva m ( ọ̄) 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev 2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)vznes. zakonski blagoslov otroci 3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Ziherl)etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
  2.      blagoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blagoslov 1: blagoslovne molitve / procesija se je ustavila pri blagoslovnem znamenju
  3.      blagoslovítev  -tve ž () glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele
  4.      blagoslovíti  -ím dov., blagoslóvil ( í) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
  5.      blagoslovljênec  -nca m (é) redko blagoslovljen človek
  6.      blagoslovljênje  -a s (é) glagolnik od blagosloviti: blagoslovljenje oljk
  7.      bógočlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava
  8.      bogoslóvec  -vca m (ọ̑) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje
  9.      bogoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovje: bogoslovni študij
  10.      bogoslóvje  -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje
  11.      bogoslóvnica  -e ž (ọ̑) star. zavod za slušatelje bogoslovja; bogoslovje: vodstvo bogoslovnice / iti v bogoslovnico
  12.      bogoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor // zastar. bogosloven: bogoslovski nauk
  13.      bolovánje  -a s () glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu
  14.      bolováti  -újem nedov.) nižje pog. biti bolan, bolehati: bolovati za revmo / že dva meseca boluje je na bolezenskem dopustu
  15.      Braillov  -a -o [brájlov in brájev] prid. () navadno v zvezi Braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi
  16.      brzoplôven  in brzoplóven -vna -o prid. (ó; ọ̑) star. ki plove z veliko hitrostjo: brzoplovna ladja
  17.      brzoplóvka  -e ž (ọ̑) zastar. manjša ladja za hitro plovbo: gusarji so se bojevali na lahkih brzoplovkah
  18.      búngalov  -a m () nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando: stanujejo v bungalovu; bungalov s široko verando // poletna hišica za turiste: ob morju gradijo hotele, bungalove in motele; neskl. pril.: bungalov naselje
  19.      cankarjeslóvje  -a s (ọ̑) raziskovanje življenja in dela Ivana Cankarja: nova dognanja v cankarjeslovju
  20.      celovečérec  -rca m (ẹ̑) žarg., film. celovečerni film: posneti celovečerec; premiera celovečerca
  21.      celovečéren  -rna -o prid. (ẹ́) navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra
  22.      celovít  -a -o prid., celovítejši () knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost celovíto prisl.: problematiko je treba obravnavati celovito
  23.      celovítost  -i ž () knjiž. lastnost celovitega: cilj vzgoje je celovitost človeka; celovitost odrske kreacije / občutek za celovitost problematike / spoštovati ozemeljsko celovitost držav
  24.      cerkvénoslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na cerkveno slovanščino: cerkvenoslovanski spomeniki / cerkvenoslovanski jezik cerkvena slovanščina
  25.      časoslòv  -óva m ( ọ̄) v vzhodni cerkvi vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti časoslov // knjiga s temi molitvami: zapreti časoslov

   1 2 27 52 77 102 127 152 177 202  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA