Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lov (4.277-4.301)


  1.      klečáti  -ím nedov., klêči in kléči; klêčal in kléčal (á í) biti na nogah, upognjenih v kolenih: stati in klečati v cerkvi / klečati na eni nogi ∙ ekspr. kleči pred tem človekom ponižuje se pred njim; ga obožuje ♦ šport. klečati sonožno // klečeč prestajati kazen: moral je klečati / klečati za kazen klečé: kleče moliti, prositi klečèč -éča -e: klečeč na tleh, v kotu; klečeča množica; sam.: gledal je klečeče pred seboj ♪
  2.      klečeplástvo  -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži ♪
  3.      klečeplázništvo  -a s (ȃ) klečeplastvo: koristolovstvo in klečeplazništvo ♪
  4.      klečepláznost  -i ž (ā) slabš. lastnost klečeplaznega človeka: njegova klečeplaznost jo je bolela ♪
  5.      kléjar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec kleja: po poklicu je klejar ♪
  6.      klejíti  -ím tudi kléjiti -im nedov. (ȋ í; ẹ̑) premazovati s klejem: klejiti deske ♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem klejèn -êna -o tudi kléjen -a -o: klejeni papir; klejeno platno ♪
  7.      klékljarica  -e ž (ẹ̑) izdelovalka klekljanih čipk: bila je klekljarica ♪
  8.      klékljati  -am nedov. (ẹ̑) delati, izdelovati čipke s kleklji: sedela je na peči in klekljala / zna klekljati klékljan -a -o: lepe klekljane čipke ♪
  9.      klénost  -i ž (ẹ̄) knjiž. čvrstost, krepkost: klenost mladega človeka / klenost značaja // nazornost, sočnost: klenost stilnega izraza ♪
  10.      klepárstvo  -a s (ȃ) obrt za oblikovanje, obdelovanje pločevine: ukvarjati se s kleparstvom / opustil je kleparstvo opravljanje kleparskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt ♪
  11.      klepáti  klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali ◊ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino ♪
  12.      klepetálo  -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: ta človek je neznosno klepetalo ♪
  13.      klepetávost  -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost klepetavega človeka: jezila ga je njena klepetavost / ne zameri moji klepetavosti / v pesmih je s klepetavostjo skušal skriti pomanjkanje globlje misli z gostobesednostjo ♪
  14.      klerikálec  -lca m (ȃ) 1. nekdaj član, pristaš Slovenske ljudske stranke: slovenski liberalci in klerikalci 2. nav. slabš. pristaš klerikalizma: je zagrizen klerikalec // nazadnjak, konservativec: klerikalci in desničarji ♪
  15.      klêrofašízem  -zma m (ȇ-ȋ) nav. slabš. politično sodelovanje cerkve s fašizmom: bil je vodja upora proti klerofašizmu // gibanje za tako sodelovanje: pojav klerofašizma ♪
  16.      klesár  -ja m (á) kdor se ukvarja s klesanjem: kamnoseki in klesarji / o kiparjih, klesarjih in rezbarjih teh spomenikov je malo znanega / spada med klesarje slovenske besede ♪
  17.      klesáti  kléšem nedov., klêši klešíte; klêsal (á ẹ́) 1. z dletom obdelovati kamen: klesal je ves dan; spretno klesati / klesati in lomiti kamen, marmor // s klesanjem delati, oblikovati: klesati stopnico / v kamen je klesal podobe 2. ekspr. dajati čemu bolj izdelano podobo: tako se ustvarja in kleše jezik / klesati svoj značaj ♪
  18.      kléščman  -a m (ẹ̑) nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: ulovila sva nekaj kleščmanov ♪
  19.      kléščnica  -e ž (ẹ̑) teh. vsak od dveh delov klešč: ena kleščnica je zlomljena ♪
  20.      kléštra  -e ž (ẹ̑) nar. zanemarjen, neurejen, neroden človek: s to kleštro se ne boš več družil ♪
  21.      klét  -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju // navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje ♪
  22.      kletáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. ukvarjati se s predelovanjem, hranjenjem vina: kletari že več let / kletariti vino ♪
  23.      kletárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem, hranjenjem vina: pomen kletarstva / dognanja kletarstva ♪
  24.      klétkar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec ali prodajalec (ptičjih) kletk: zaposlen je kot kletkar 2. ekspr. ptica, ki živi v kletki: ima več kletkarjev: kanarčka, taščico in papigo ♪
  25.      klíc  -a m (ȋ) 1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime: zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje / glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu // redko oglašanje, petje: petelinji klic; klici škrjancev // nav. mn. glasno govorjenje, vpitje: klici so kmalu utihnili / slišali so se jezni, veseli klici / ekspr. klici odobravanja 2. glasno izražena želja, zahteva po a) prisotnosti: klic domov / klic v sili / klic mački / na njegov klic so vsi prihiteli b) kaki dejavnosti: klici na pomoč; zaslišal je klic k večerji / ekspr. klic k orožju, pripravljenosti / klic vprežni živini / ekspr. klic sirene, trobente // ekspr., v zvezi s po velika potreba, želja: klic po aktualnosti in sodobnosti v umetnosti / vse tri pesnitve so glasen klic po svobodi 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: hotel je zadušiti klic ljubezni; oglaša se klic vesti / klic pomladi ◊ lov. lov na klic lov, pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad; ptt telefonski klic ♪

   4.152 4.177 4.202 4.227 4.252 4.277 4.302 4.327 4.352 4.377  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA