Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lov (10.877-10.901)



  1.      sámozadôsten  -tna -o prid. (-ó) knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo
  2.      sámozadôstnost  -i ž (-ó) knjiž. značilnost samozadostnega človeka: navdajal ga je občutek samozadostnosti / narodnostna samozadostnost; težnja po lastni samozadostnosti v svetu / gospodarska samozadostnost
  3.      sámozadoščênost  -i ž (-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti
  4.      sámozadovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo sámozadovóljno prisl.: ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati
  5.      sámozadovóljnost  -i ž (-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo
  6.      sámozadovóljstvo  -a s (-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita
  7.      sámozaglédanost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo
  8.      sámozaljúbljenost  -i ž (-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost
  9.      sámozaníkanje  -a s (-) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje
  10.      sámozaščíta  -e ž (-) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti
  11.      sámozavédanje  -a s (-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda
  12.      sámozaverovánost  in sámozavérovanost -i ž (-á; -ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil
  13.      sámozavésten  -tna -o prid., sámozavéstnejši (-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno
  14.      sámozavéstnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. samozavesten človek: ponosneži in samozavestneži
  15.      sámozavéstnost  -i ž (-ẹ̄) lastnost, značilnost samozavestnega človeka: znan je po svoji odločnosti in samozavestnosti / samozavestnost njenega nastopa je vse presenetila
  16.      samožívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost samoživega: samoživost volje / samoživost slovenstva / sproščena gledališka samoživost
  17.      sámski  -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske
  18.      sámskost  -i ž (á) stanje samskega človeka: samskost ga je naredila čudaškega; to je bil pravi vzrok njegove vztrajne samskosti
  19.      sámstvo  -a s (ā) stanje samskega človeka: vztrajal je v samstvu; dolga leta njenega samstva
  20.      sanforizírati  -am nedov. in dov. () tekst. obdelovati tkanino, da se pri uporabi ne skrči ali raztegne več kot za en odstotek
  21.      sangvíničen  -čna -o prid. (í) čustveno manj prizadet in optimistično razpoložen: sangviničen človek / sangvinični temperament
  22.      sangvíničnost  -i ž (í) lastnost sangviničnega človeka: iz njegovega vedenja se kaže sangviničnost
  23.      sangvínik  -a m (í) človek sangviničnega temperamenta: bil je sangvinik
  24.      saní  -í ž mn. ( ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani ♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
  25.      sanírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; popraviti, izboljšati: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali / sanirati jezero ∙ sanirati gledališke razmere izboljšati, urediti 2. jur. z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljšati neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanirati podjetje / sanirati gospodarski položaj

   10.752 10.777 10.802 10.827 10.852 10.877 10.902 10.927 10.952 10.977  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA