Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ljudje (376-400)


  1.      nejevéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bodi tako nejeveren / še vedno mu ne verjame, ta nejeverni Tomaž 2. star. ki ni veren; neveren: verni in nejeverni ljudje ♪
  2.      nèkázen  -zna -o prid. (ȅ-á) knjiž. 1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost 2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo po nekaznem obrazu ∙ knjiž., redko nekazen pritlikavec iznakažen ♪
  3.      néki  prisl. (ẹ̑) 1. ekspr., za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric // v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se 2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati ♪
  4.      nèkméčki  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kmečki: kmečko in nekmečko prebivalstvo / ljudje nekmečkega rodu / rajši se ukvarja z nekmečkim delom / ima nežen, nekmečki obraz ♪
  5.      nèkomunikatíven  -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni komunikativen: nekomunikativna poezija / ekspr. nekomunikativni ljudje ♪
  6.      ném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
  7.      némčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
  8.      nemčúrski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na nemčurje: ti ljudje so nemčurski; nemčurska skupina ljudi / nemčurska tovarna ♪
  9.      neméti  -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja // knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru ♪
  10.      nemíren  -rna -o prid., nemírnejši (í ȋ) 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči ∙ ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen 3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren // ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba 4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde // ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje 5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje nemírno prisl.: srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati ♪
  11.      nemškováti  -újem nedov. (á ȗ) star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško nemškujóč -a -e: nemškujoči ljudje ♪
  12.      nèmuzikáličen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje ♪
  13.      nènadárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje ♪
  14.      nèobveščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost ♪
  15.      nèorientíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki se še ni orientiral, zlasti idejno: mladi, neorientirani ljudje / biti idejno in kulturno neorientiran ♪
  16.      nèpísmen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje // slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen nèpísmeni -a -o sam.: organizirali so tečaj za nepismene ♪
  17.      nèpokójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. nemiren: nepokojni mladi ljudje / postajal je vedno bolj nepokojen / človek nepokojnega duha / nepokojno morje nèpokójno prisl.: oči so nepokojno gledale proti vratom ♪
  18.      nèpokvárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pokvarjen: nepokvarjena živila / pošteni, nepokvarjeni mladi ljudje; dekle je videti nepokvarjeno / ekspr. čisto, nepokvarjeno srce ♪
  19.      nèposlúšen  -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) neubogljiv: ne more ga biti vesela, trmast in neposlušen otrok je / uporni, neposlušni mladi ljudje nepokorni ♪
  20.      nèpoznàn  in nèpoznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) 1. ki ni poznan: dozdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega 2. star. neznan: hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi ♪
  21.      nèpravíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravičen: nepravična ocena / nepravični ljudje ♪
  22.      nèprebujèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest ♪
  23.      nèpresóden  -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) star. nerazsoden: tako delajo nepresodni ljudje ♪
  24.      nèprijázen  -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
  25.      nèpròst  -prôsta -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž., redko nesvoboden: neprosti ljudje ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA