Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lila (251-275)


  1.      raztréskati  -am dov. (ẹ̄) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreskati pohištvo; ob teh čereh se raztreska veliko ladij / letala so raztreskala sovražne položaje uničila z bombardiranjem raztréskati se pojaviti se, nastopiti v zelo močni obliki: nevihta se je izlila in raztreskala raztréskan -a -o: od strel raztreskani vrhovi dreves; raztreskane skale ♪
  2.      razvalíti  -ím dov., razválil (ȋ í) 1. z valjenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvaliti hlode, sode; kamenje se je razvalilo po strmini 2. zastar. podreti, porušiti: kmetje so razvalili grad; potres je razvalil mesto / razvaliti vrata razvalíti se slabš. zelo se zrediti: v nekaj letih se je čisto razvalila razvaljèn -êna -o: razvaljen človek; stolp je razvaljen ♪
  3.      razveselíti  -ím dov., razvesélil (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo vesel: skušal jo je razveseliti; tvoje pismo me je razveselilo; z darilom ga je zelo razveselil / ekspr. pesem mu je razveselila srce razveselíti se postati vesel: novice se ni razveselil; prijatelja se je od srca razveselil / ekspr. ob teh besedah se mu je obraz razveselil razveseljèn -êna -o: razveseljeni prijatelji; bila je videti zelo razveseljena ♪
  4.      rdečíca  -e ž (í) 1. rdeča barva (polti): rdečica ji je hitro izginila z obraza; rahla rdečica; rdečica lic / vročična rdečica / ekspr. rdečica jo je oblila zardela je // ekspr. rdeča barva česa sploh: jutranja rdečica neba; rdečica opečnatih streh 2. vet. nalezljiva bolezen prašičev z rdečimi izpuščaji ali lisami na koži: zboleti za rdečico; cepiti prašiče proti rdečici / prašičja rdečica ◊ fot. rdeči filter ♪
  5.      rêči  rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če rečem njegovo ime izgovorim, omenim; težko reče r izgovori; še enkrat reči kak stavek ponoviti ga // z dajalnikom s takim dejanjem posredovati komu določeno vsebino: rekel jim je neko besedo, ki je nisem razumel / nikomur ne reče žal besede; reci ji prijazno besedo // povedati: o tem ti ne morem reči dosti novega; v njihovo dobro se mora reči, da so škodo že povrnili 2. izraziti z govorjenjem: da prekine molk, reče: lep dan bomo imeli; pog. ponovite, prosim, kar ste rekel, rekla ste rekli; ali znaš to reči po francosko; rekel mi je, da se kmalu vrne; reči s tresočim, žalostnim glasom / Freud, smo rekli, razlaga vse to s spolnostjo; ali si mu rekel kaj čez čast / kot izraz zadrege kaj sem že hotela reči? Aja, jutri ne morem priti / dober dan, je rekel; rekel je, kje ste bili; takoj odidite, reče po kratkem molku; reci že kaj, no spregovori, ne molči / a tako, je rekel sam pri sebi / knjiž. tako moremo reči s pesnikom tudi mi lahko izrazimo s pesnikovimi besedami tudi mi / pog. radio je rekel, da bo sončno po radiu je bilo napovedano // izraziti s čim sploh: le kaj je rekel mutec; reči (si) z očmi / kaj je hotel reči s tem prizorom povedati, izraziti 3. zatrditi, izjaviti: z isto pravico lahko rečemo, da je boljše ono, ne to / menda ne boste rekli, da to ni res / rekel sem, torej bom dal obljubil sem 4. predlagati, svetovati: piti mu je treba dati, bo morda kdo rekel / poboljšaj se, to je vse, kar ti lahko rečem svetujem, priporočim 5. pog., v zvezi z za vprašati, prositi: reči v kuhinji za hrano / večkrat mi je že rekel za denar 6. z nedoločnikom ukazati, veleti: rekel mu je sesti; elipt. če se hlapcu reče na polje, ne pojde v gozd 7. uporabiti za koga ali kaj a) ime, kot ga izraža dopolnilo: reci mi Tone; psu so rekli Lisko / živel je v Rihemberku, kakor so takrat rekli Braniku b) naziv, poimenovanje, kot ga izraža dopolnilo: vsakemu odraslemu reče stric / rekla mu je lažnivec, slepar / ni vedel, ali bi mu rekel ti ali vi c) izraz, kot ga nakazuje dopolnilo: ciklamam rečejo ponekod korčki; iron. in vi temu rečete pravica; kako se že reče po francosko človek / prinesel je tisto, no, kako se že reče 8. misliti, meniti: kaj bodo pa ljudje rekli; človek bi rekel, da ne zna do pet šteti / glej no, si rečem, močen je / prevelika sreča je lahko tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje 9. v zvezi s hoteti uvaja povzetek bistvene vsebine povedanega: skratka, hočeš reči, da to ni res / kaj hočeš reči s temi besedami / star. ta pripovedka hoče reči, da je bil tu nekoč rudnik hoče povedati 10. uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: tako trdijo ljudje, hočem reči, znanci; bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro / na levi, hočem reči, na desni strani // izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: tu gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo / ekspr. živela sta zadovoljno, da ne rečem, srečno 11. nav. ekspr. izraža podkrepitev trditve: lahko rečem, da me še ni razočaral; prebral sem, reči moram, dobro knjigo / nisem mogel, če rečem; to je fant, da se reče; bil si priden, ni kaj reči; pa reci, če ni lep 12. v medmetni rabi, navadno v zvezi ti rečem, vam rečem izraža a) trdno prepričanost: vse bo dobil nazaj, vam rečem / ne boš plačal, ti rečem / povedal bo, rečem, da bo b) opozorilo, svarilo: ne jezi me, ti rečem; rečem vam, dobro premislite // poudarja povedano: ej, to je bilo življenje, ti rečem / smeje se, rečem vam, kot sonce z jasnega neba 13. v zvezi z bi izraža omejitev na samo osebni odnos do česa: čas, rekel bi, stoji; rekel bi, da to ni res 14. v zvezi s kaj imeti določen odnos do česa: ne vem, kaj bi rekel na vse to; kaj naj rečemo pa mi, ki nismo nič dobili / kaj bi rekli k vampom v omaki, je vprašal natakar 15. v zvezi ne bi rekel, težko bi rekel izraža obzirno, omiljeno zanikanje: dobre volje sem. Ne bi rekla; težko bi rekel, da je to res; ne bi rekel, da sem se bal, ampak prijetno mi tudi ni bilo 16. ekspr., navadno v zvezi ni kaj reči, nimam kaj reči izraža, da po mnenju, sodbi koga kdo ali kaj nima slabih lastnosti, pomanjkljivosti: temu avtomobilu ni kaj reči; dekle je pridno in tudi drugače ji nimam kaj reči, pog. ji ni kaj za reč(i) / k temu nimam kaj reči pripomniti / nič mu ni reči, pa vendar ga ne maram; o njej nič ne rečem, pametna je 17. ekspr., v zvezi ne rečem izraža, da osebek sprejema resničnost, veljavnost določenega dejstva, vendar z določeno omejitvijo: saj mi je dobro tu, nič ne rečem, ampak naveličan sem 18. ekspr., v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: recimo, da začne goreti. Kaj boš najprej naredil / recimo, na primer, da mi posodiš pet milijonov. Koliko naj ti vrnem čez eno leto / no, reciva, da imaš prav izraža, da govoreči sprejema kaj kot resnično, mogoče, čeprav se ne odpoveduje dvomu // izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, košarko / marsikaj pogrešam, recimo prijatelje / ne vem, če bi vzdržal, recimo, pet ur 19. ekspr. dati, povzročiti glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: kako reče krava; švrk, reče živalca, in že je ni več / sanje, mu reče odmev; brezoseb. spet je reklo: bum, bum ● ekspr. tega si ne da dvakrat reči to napravi brez obotavljanja; oprostite, tega nisem hotel reči nisem tako mislil, kot sem rekel; ekspr. ne bi mogel reči, kaj mu je ne vem, ni mi znano, kaj mu je; ekspr. s tem seveda nočemo reči, da je vse narobe izraža omilitev povedanega; pog. jaz si pa tudi ne pustim vsega reči izraža ogorčenje, protest zaradi določenih trditev, zlasti slabih; ekspr. ne odstopim od svoje zahteve. Rekel sem o tem ne mislim več govoriti, moja odločitev je dokončna; ekspr. svojega mnenja ne prekličem. Rekli ste s temi besedami ste si sami izbrali, določili neprijetne posledice; ekspr. če bi imel denar, ne bi rekel, tako pa ne bo nič bi stvar sprejel, uresničil; če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; pog. Ameriki je rekel za zmeraj adijo jo je zapustil; ekspr. ni rekel ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; ekspr. niti besede mi ni več rekel, naj ne grem nič več mi ni branil; reci še ti zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; če je tako, rečem da pritrdim, privolim; ekspr. včeraj sta si rekla da sta se poročila; pog. no, bom pa še jaz eno rekel bom pa še jaz nekaj povedal; ekspr. samo še eno reci, pa te udarim samo spregovori, oglasi se še; pog. počakaj, bova eno, kakšno, katero rekla se bova kaj (pametnega) pogovorila; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; publ. kaj bodo pa cene rekle kako bo to vplivalo na cene; ekspr. kar sem rekel, sem rekel izraža, da govoreči vztraja pri svojih besedah, svoji odločitvi; menda velja, kar sva rekla sva se dogovorila, zmenila; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal; če je tako, rečem ne zavračam, odklanjam, zanikam; ekspr. narod je tujcu odločno rekel ne se mu je uprl; ekspr. domači mu za ta dejanja nič ne rečejo ga ne oštejejo, se nanj ne jezijo; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ekspr. dolgo ni rekel nobene je molčal; ni povedal svojega mnenja; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; ekspr. nikogar ni bilo, da bi mu rekel zbogom da bi se poslovil od njega; ekspr. rekel je zbogom svojim načrtom nehal je misliti na njihovo uresničitev; ekspr. vest mu je rekla, da ni naredil prav zavedal se je, da ni naredil prav; ekspr. nekaj mu je reklo, da bo uspel slutil je, zdelo se mu je; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, tako bo neglede na besede, mnenje kogarkoli bo tako; ekspr. reci, kakšen napredek od lani izraža pritrditev, strinjanje; ekspr. reči komu kaj v obraz izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; to lahko rečemo, se lahko reče tudi za druge to velja, drži tudi za druge, o drugih; ekspr. ne rečem dvakrat, da ne bo prišel skoraj gotovo bo prišel; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog. prodaš? Prodam, samo ne vem, koliko bi rekel koliko bi zahteval, kakšno ceno bi postavil; pog. nazaj reči odgovoriti, ugovarjati; zastar. po pravici reči, to je zame nerazumljivo po pravici rečeno; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem neglede na tvoje besede, mnenje ostanem; ekspr. takih podjetij je reci in piši petindvajset poudarja presenetljivost navedenega podatka; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; reči in narediti je dvoje reči je lahko, besede uresničiti težje rêči se 1. za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime: po domače se reče pri Baričevih / gostilni se je reklo Lovski rog / da, temu se lahko reče sijajno 2. v zvezi kakor se reče, kot se reče opozarja na rabo kake stalne besedne zveze: živel je in dal drugim živeti, kakor se reče; ni bilo objektivnih razlogov, kot se je temu reklo 3. ekspr., v zvezi bi se reklo biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo: iti zdaj ven, bi se reklo podati se v gotovo smrt / to bi se reklo biti strahopeten 4. ekspr. poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se reče lakota; ali veste, kaj se to reče, če te nihče ne pogleda 5. izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo; se pravi: ženska? Se reče ona; to se reče, da so že nazaj ● naredili so. Smo, se reče prava beseda, izraz je smo; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, razume dobesedno rekóč: rekoč te besede, je odšla ∙ tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti rékši star.: to rekši, se veselo zasmeje; dražili so meščane, rekši: kje imate polža rékše zastar. namreč, natančneje rečeno: pogledal me je od nog do glave, rekše mojo opravo rečèn -êna -o deležnik od reči: nesramno rečena beseda jo je užalila; koliko lepše je to rečeno v izvirniku; kje je pa rečeno, da moram ravno jaz to narediti; s tem seveda ni rečeno, da je edino tako mogoče; še isti dan ali bolje rečeno še isto noč je odpotoval; ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen; odkrito rečeno, tako ne more iti dalje; lani je kraj obiskalo, na okroglo rečeno, deset tisoč turistov; kot že rečeno, se je to zgodilo sredi belega dne // knjiž. omenjen, naveden: do tega smo prišli na osnovi rečenih podatkov / zgodilo se je na rečeni dan dogovorjeni, napovedani ● ekspr. med nama rečeno, všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: kaj je bilo rečenega o tem; v zvezi z dozdaj rečenim me zanima še nekaj ♪
  6.      redáktorica  -e ž (á) ženska oblika od redaktor: zaposlila se je kot redaktorica ♪
  7.      réka  -e ž (ẹ́) 1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje; reka narašča, poplavlja; skozi mesto teče reka; zajeziti reko; prepeljati se čez reko; kopati se v reki; bistra reka; reka Sava; levi breg reke / gorska reka; plovna reka; reka ponikalnica / reka je skoraj suha rečna struga; pren., ekspr. človek je kaplja v reki življenja 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: človeška reka se je valila mimo; reka avtomobilov se je ustavila / meglena reka se je razlila po kotlini / z oslabljenim pomenom predati se reki spominov spominom // z rodilnikom velika količina česa tekočega: preliti reko krvi, solz / njene oči so bile bolj zgovorne kot reka besed ♪
  8.      répica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od repa: izpulila je nekaj repic in zelnatih glav / na trgu je kupila kislo repico ◊ agr. oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena ♪
  9.      réva  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: reva je v življenju veliko pretrpela; pomislil je na mater, kako mora reva delati / pogovarjale so se, kakšne reve so gospodinje 2. ekspr. slaboten, bolehen, šibek človek: ta reva vreče še premakniti ne more; bila je taka reva, da se niti obleči ni mogla sama 3. slabš. neodločen, bojazljiv človek: na odru je junak, v življenju pa reva; dokazati moraš, da nisi reva; prava reva je, nič si ne upa / kot psovka ali se bojiš, reva 4. knjiž. revež: borili so se, da delavec ne bi bil več izkoriščana reva / brez upanja je človek velika reva 5. star. trpljenje, težava, skrb: s pitjem je skušal pozabiti svoje reve; pripovedoval mu je o svoji revi in težavi // revščina, beda: reva jih je prisilila, da so se odselili; v mestu je vladala velika reva; ni poznal reve in pomanjkanja ♪
  10.      révščina  -e ž (ẹ́) 1. stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin: v deželi je bila revščina; upad trgovine je povečal revščino; skrivali so svojo revščino / živeti v revščini 2. ekspr., s prilastkom stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek: duhovna, izrazna, miselna revščina; duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; za takratne razmere je bila značilna kulturna revščina 3. ekspr. majhno premoženje: pobral je svojo revščino in odpotoval; prodala je njegovo revščino 4. ekspr. revni ljudje: v barake se je naselila mestna revščina ● ekspr. ta članek je velika revščina slab, nekvaliteten ♪
  11.      ríhta 2 -e ž (ȋ) nižje pog. ena ali več jedi, zlasti kuhanih, ki tvorijo samostojen del v okviru enega obroka: za kosilo so bile tri rihte: prežganka, krvavica s kislim zeljem in štruklji / vsako rihto je preveč solila jed ● pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti ♪
  12.      ruléta  -e ž (ẹ̑) hazardna igra, pri kateri odloča o dobitku kroglica, ki se ustavi v vdolbinici na enem od oštevilčenih rdečih ali črnih polj na vrteči se plošči: ruleta je postala njegova strast; igrati, izgubiti na ruleti; pri ruleti ima srečo / ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; pren., ekspr. ruleta usod // okrogla plošča za to igro: ruleta se ustavi; kroglica se je zakotalila po ruleti ♪
  13.      sálva  -e ž (ȃ) istočasna izstrelitev nabojev iz več topov, pušk v pozdrav ali počastitev: salva ob dnevu zmage, prvem maju / ekspr. predsednika so pozdravile salve / četa je izstrelila častno salvo / topovska salva // več istočasnih strelov: sovražnikove salve / streljati v salvah; pren. salve ploskanja; ta prizor je izzval, sprožil salve smeha ♪
  14.      sámohválen  -lna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na samohvalo: samohvalen govor sámohválno prisl.: ko ga je hvalila, je samohvalno še kaj dodajal ♪
  15.      samoljúbje  -a s (ȗ) pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano ♪
  16.      scelíti  in scéliti -im, in scéliti -im tudi izcelíti in izcéliti -im, in izcéliti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: mazilo mu je scelilo rano; rana se še ni scelila ♪
  17.      séč 2 -í in -i ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) star. 1. živa meja: seč je delila vrt od polja; obrezati seč; gabrova, smrekova seč 2. travnik, košenica: za hišo je bila prostrana seč ♪
  18.      sesedlína  -e [sǝs in ses] ž (í) star. usedlina, gošča: sesedlino je zlila v vedro / sesedlina preteklosti ♪
  19.      sétev  -tve ž (ẹ̑) 1. delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilo: pomagal jim je pri setvi; košnja, setev in žetev / jesenska, spomladanska setev / bilo je ob setvi v času takega dela 2. glagolnik od sejati: setev ajde, žita; setev in sajenje / setev na roko, s strojem; setev v vrste // kar se (po)seje: setev je hitro vzklila; plevel je prerasel setev ● preg. brez setve ni žetve ◊ agr. križna setev po dolžini in po širini njive; gozd. setev na krpe na manjše, med seboj ločene površine ♪
  20.      shúliti se  -im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: shulil se je za kup peska / ko je pogladil žival, se je še bolj shulila shúljen -a -o: shuljena starka ♪
  21.      síliti  -im nedov. (í ȋ) 1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon // povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo 2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med tovariše / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež // ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo 3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko 4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh 5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane ● ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči silèč -éča -e: na čelo sileči lasje síljen -a -o: siljene čebulice ♪
  22.      sirótej  -a m (ọ̑) nar. koroško sirota: usmilila se je njegovih sirotejev / od tistega časa je bil še večji sirotej ♪
  23.      skalíti 1 -ím dov., skálil (ȋ í) 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen ♪
  24.      skalíti 2 -ím dov., skálil (ȋ í) vzkaliti, vzkliti: pšenica je že skalila / seme skali / krompir v kleti je skalil pognal cime; pren., pesn. seme zla je skalilo skaljèn -êna -o: skaljen ječmen ♪
  25.      sklatíti  in sklátiti -im, tudi sklátiti -im dov. (ȋ á; á) 1. povzročiti, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padejo sadeži z drevesa: sklatiti jabolka, orehe / toča je sklatila listje ∙ ekspr. artilerija je sklatila sovražno letalo sestrelila; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. sklatili so precej ptic postrelili 2. slabš. reči, povedati: sklatil je veliko neumnosti skláten -a -o: sklateno sadje ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA