Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Levant (8)
- levánt -a m (ȃ) vzhodni veter, vzhodnik: Popoldne .. že levant od Istre pada (I. Gruden) ♦ meteor. veter v Sredozemlju, zlasti vzhodni, ki piha s kopnega na morje ♪
- levánta in Levánta -e ž (ȃ) knjiž. dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja: prebivalci levante / trgovati z levanto ♪
- levantínec -nca m (ȋ) nav. ekspr. prebivalec dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja ♪
- levantínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na levantince ali levanto: levantinski trgovci / levantinski smisel za trgovanje ♪
- levántski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na levanto: levantske dežele / levantski trgovci ♪
- ìrelevánten -tna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna ♪
- relevánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. pomemben, bistven: relevantni podatki; to je za presojo položaja relevantno; pravno relevanten ♪
- relevántnost -i ž (ȃ) knjiž. pomembnost, bistvenost: relevantnost tega dejstva je očitna; načelo estetske, zgodovinske relevantnosti ♪