Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lenin (42)



  1.      leniníst  -a m () pristaš leninizma: biti v besedah in ravnanju leninist
  2.      leninístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na leninizem: leninistična načela / marksistično-leninistična teorija o diktaturi proletariata
  3.      leninízem  -zma m () marksizem, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v razmerah oktobrske revolucije: proučevati leninizem; osnove marksizma in leninizma / ideolog marksizma-leninizma
  4.      léninski  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Leninu: leninski slog dela; te besede niso niti Leninove niti leninske / publ. leninsko načelo kolektivnega vodstva Leninovo // ki je v skladu z leninizmom: partija leninskega tipa
  5.      jeklenína  -e ž (í) izdelki iz jekla: trgovati z jeklenino / obdan z jeklenino z jeklom
  6.      jelenína  -e ž () jelenje meso: pečena jelenina; prodajati jelenino in srnino
  7.      marksístično-leninístičen  -čna -o prid. (í-í) nanašajoč se na marksizem-leninizem: marksistično-leninistična metoda; marksistično-leninistično razlaganje pojavov / marksistično-leninistični nauk
  8.      marksízem-leninízem  marksízma-leninízma m (-) nauk Marxa in Engelsa, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v obdobju imperializma: razvijati marksizem-leninizem; ustvarjalna uporaba marksizma-leninizma
  9.      meglenína  -e [mǝg] ž (í) knjiž., redko megla, meglica: gozd izginja v meglenini
  10.      oglenína  -e ž (í) min. kar nastane z oglenenjem organskih, zlasti rastlinskih snovi: premog in druge oglenine; nahajališča oglenin
  11.      sklenína  -e ž (í) 1. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone: kislina razjeda sklenino; počena sklenina; zobovina in sklenina / zobna sklenina ♦ zool. sklenina ribje luske 2. knjiž. lošč, emajl: sklenina na posodi / keramična sklenina
  12.      sklenínast  -a -o prid. (í) anat. ki je iz sklenine: skleninasta plast zoba ● zastar. skleninaste oči steklenezool. skleninaste luske
  13.      steklenína  -e ž (í) stekleni izdelki: prodajati steklenino; porcelan in steklenina / v vežnih oknih se je zatresla steklenina so se zatresle šipe; ima dosti steklenine steklene posode / laboratorijska steklenina
  14.      strhlenína  -e ž (í) nar. kar nastane s trohnenjem
  15.      svilenína  -e ž (í) knjiž. svileno blago, svila: podložiti krilo s svilenino / preproge iz živobarvne svilenine ∙ knjiž. svilenina dekletove polti mehkoba, sijaj
  16.      trhlenína  -e ž (í) nar. trhlina, trohnoba: odstraniti trhlenino; svetlikanje trhlenine
  17.      lenin  inlenin -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na zeleno: zelenin list, gomolj / zelenina juha
  18.      zelenína  -e ž (í) 1. lastnost zelenega, zelena barva: zelenina dreves, travnika; zelenina jezera 2. knjiž. zelenje: trgati zelenino; okrasna zelenina 3. redko kar je zeleno: pokrajina s pasovi zelenine med kamenjem
  19.      balét  -a m (ẹ̑) 1. umetniški ples: plesati balet / klasični balet // gledališko plesno delo: balet Vrag na vasi 2. baletna skupina, plesalci: danes gostuje leningrajski balet; operni balet
  20.      boljševík  -a m () 1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike // ekspr. komunist sploh 2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki
  21.      boljševízem  -zma m () teorija, strategija in taktika leninizma: širiti boljševizem; ruski boljševizem
  22.      deputát 1 -a m () kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada
  23.      dogmatizácija  -e ž (á) knjiž. dogmatiziranje: dogmatizacija marksizma in leninizma
  24.      emájl  -a m () 1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov: emajl na posodi je razpokal; nanašati emajl; bel, moten emajl / kritni, osnovni emajl // pog. izdelek, prekrit, prevlečen s to snovjo: kuhinjski porcelan in emajl je lepo zložila v omaro 2. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone; sklenina: razpoka v emajlu
  25.      esêr  -a m () nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke: Leninove teze proti eserom

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA