Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Lena (638)
- lenáriti -im nedov. (á ȃ) ne (hoteti) delati: mi delamo, on pa lenari // nav. ekspr. biti nedejaven: kopalci so polegli po ležalnikih in lenarili; lenariti v senci ♪
- lenárjenje -a s (á) glagolnik od lenariti: gospodar ni trpel lenarjenja ♪
- lénart -a m (ẹ̑) 1. knjiž. len človek: ta lenart mi še vode ne prinese 2. nar. gorenjsko naslonilo za noge (pri mizi): sede in dene noge na lenart ♪
- člénar -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. žival s členastim telesom ♪
- člénast -a -o prid. (ẹ̄) sestavljen iz členov: členast cevni vod; členasta transmisijska veriga / členaste noge žuželke / členasto steblo ♪
- evgléna -e ž (ẹ̑) bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom, Euglena: zelena evglena ♪
- glénast -a -o prid. (ẹ̑) poln glena: glenasta struga; glenasto dno / glenasta voda ♪
- glénavica -e ž (ẹ́) zool. večji zajedavec, ki se zagrize v ribo in se hrani z njenim mišičjem in drobovjem, Myxine glutinosa ♪
- kantiléna -e ž (ẹ̑) muz. manjša kantata: nežna kantilena; pren., knjiž. kantilena violine ♪
- kolénast -a -o prid. (ẹ́) ki ima eno ali več izrazitih krivin: kolenasti rovi / kolenasta veja ♪
- magdaléna -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. lahkoživa ženska: družiti se z magdalenami ♪
- maločlénar -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz malo členov, Oligomeria: mnogočlenarji in maločlenarji ♪
- meglénast -a -o [mǝg] prid. (ẹ̄) nekoliko meglen: meglenasto ozračje / meglenasta ravan / meglenasta svetloba ♪
- milenarízem -zma m (ȋ) rel., v nekaterih krščanskih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
- mnogočlénar -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz mnogo členov, Polymeria: deblo mnogočlenarjev ♪
- nèčlénar -ja m (ȅ-ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo ni sestavljeno iz členov, Ameria ♪
- nèčlénast -a -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni členast: nečlenasta cev / nečlenasta žival ♪
- pléna -e ž (ẹ́) 1. teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: kovina je prekrita s pleno 2. star. luska, ploščica: odlomiti od kamna pleno ♪
- plenáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plenum: plenarni govori; plenarna odločba / plenarna seja centralnega komiteja plenárno prisl.: kongres je delal plenarno in v treh komisijah ♪
- plénast -a -o prid. (ẹ́) teh. pokrit s pleno: plenasto železo ♪
- polenáriti -im dov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. krajši čas lenariti: najrajši bi se zleknil in polenaril / zjutraj rad polenari v postelji 2. poleniti: z brezdeljem polenariti telo; zelo se je polenaril ♪
- prelenáriti -im dov. (á ȃ) v lenarjenju prebiti, preživeti: ves dan je prelenaril ♪
- steklénast -a -o prid. (ẹ̄) steklast: steklenasta skorja na kamnih / steklenaste oči ♪
- svilénast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svilnat, svilast: svilenasti lasje ♪
- zalenáriti -im dov. (á ȃ) z lenarjenjem porabiti: vse popoldne je zalenaril ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226