Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Len (626-650)

626.      klenìč  -íča m (ȉ í) zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus ♪
627.      kleníti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame ♪
628.      klènk  in klénk klénka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) posamezen glas pri klenkanju: razločil je klenke / klenk kose ♪
629.      klènk  medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu po zvoncu, kovini: klenk klenk, odmeva po trgu ♪
630.      klénkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od klenkati: slišalo se je le klenkanje / klenkanje klavirja ♪
631.      klénkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igrati ◊ teh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja ♪
632.      klénkniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: mali zvon je klenknil in vsi so utihnili / v trgovini je klenknil zvonček 2. dati glas kot pri udarcu po zvonu, kovini: železna vrata so glasno klenknila ♪
633.      klénost  -i ž (ẹ̄) knjiž. čvrstost, krepkost: klenost mladega človeka / klenost značaja // nazornost, sočnost: klenost stilnega izraza ♪
634.      kléntati  -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ) nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim ♪
635.      klepálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za klepanje: klepalno kladivo, orodje ♪
636.      klerikálen  -lna -o prid. (ȃ) nav. slabš. ki izhaja iz klerikalizma: klerikalni nazori; klerikalna miselnost / klerikalna politika / klerikalna stranka ♪
637.      klicálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. vzkličen: klicalni in vprašalni stavki ♪
638.      kljuboválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kljubovanje: bila je ošabna in kljubovalna / kljubovalen pogled ♦ ped. kljubovalna doba doba, navadno med drugim in tretjim letom starosti in v puberteti kljuboválno prisl.: kljubovalno se je obnašal ♪
639.      klorofílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klorofil: klorofilna barva / klorofilno telesce del žive vsebine celice, ki vsebuje klorofil ♪
640.      kòaksiálen  -lna -o prid. (ȍ-ȃ) elektr., navadno v zvezi koaksialni kabel kabel iz dveh, med seboj izoliranih vodnikov, ki imata isto, skupno os ♪
641.      kokílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kokilo: kokilni premaz / kokilni odlitek ♪
642.      kôlaterálen  -lna -o prid. (ȍ-ȃ) publ. stranski, manj bistven, spremljevalen: razpravljajo o kolateralnih ukrepih za razorožitev ♪
643.      kolegiálen ¹ -lna -o prid. (ȃ) pog. tovariški, prijateljski: biti kolegialen / imeti kolegialen odnos do drugih ♪
644.      kolegiálen ² -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolegij 2: ustanovitev kolegialnih organov / kolegialno vodstvo države ♪
645.      kolénast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima eno ali več izrazitih krivin: kolenasti rovi / kolenasta veja ♪
646.      kolénce  -a s (ẹ̄) 1. nav. ekspr. manjšalnica od koleno: dekletce je imelo odrgnjena kolenca 2. bot. odebeljeni del votlega stebla, iz katerega poganjajo listi: potaknjenec naj ima vsaj dve kolenci ♪
647.      kolénčast  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki ima eno ali več izrazitih krivin: kolenčast poganjek; kolenčaste veje 2. bot. ki ima (izrazita) kolenca: kolenčasto steblo ◊ geol. kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana kolénčasto prisl.: kolenčasto ukrivljeno steblo ♪
648.      kolénček  -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kolence, koleno: poškodba kolenčka / odlomiti slamo tik ob kolenčku ◊ bot. visoka rastlina z rumenimi cveti v koških, Lapsana communis ♪
649.      kolénčenje  -a s (ẹ́) agr. delanje, razvijanje kolenc: žito je treba poškropiti pred kolenčenjem ♪
650.      kolénčiti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. delati, razvijati kolenca: sadika se kolenči ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726