Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Len (606-630)
- kardinálen -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. glaven, bistven: odkriti v drami kardinalne točke, ob katerih se dogajanje lomi / kardinalne strani neba / to dejstvo je kardinalnega pomena za razjasnitev nesoglasij 2. ekspr. zelo velik: narediti kardinalno napako ◊ mat. kardinalno število število, ki izraža moč množice ♪
- karfijólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karfijolo; cvetačen: karfijolni listi / karfijolna juha ♪
- kartélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kartel: kartelni dogovor, sporazum / kartelna cena / kartelno združenje ♪
- katalénščica -e ž (ẹ̑) nar. krizantema: Po zapuščenih vrtovih so vzcvetele katalenščice (M. Kranjec) ♪
- katarálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na katar: kataralni pojavi, znaki / kataralno obolenje dihalnih organov / kronično kataralno vnetje ♪
- katastrálen -lna -o prid. (ȃ) redko katastrski: katastralna meja / katastralna mapa ♪
- katastrofálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija // nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota / katastrofalno spoznanje / katastrofalen dvig cen zelo velik 2. ekspr. zelo slab, neugoden: katastrofalen potek bitke; preteklo leto je bilo v gospodarstvu naravnost katastrofalno / našli so ga v katastrofalnem stanju / katastrofalne posledice // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: doživeti katastrofalen polom, poraz katastrofálno prisl.: izguba popularnosti se je katastrofalno pokazala pri volitvah; domačini so goste katastrofalno premagali; sam.: vsak dan se zgodi kaj katastrofalnega ♪
- katedrálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na katedralo: katedralne plastike / katedralna ura ◊ arhit. katedralno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; ornamentno steklo ♪
- kategoriálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kategorija 2, 3: kategorialni sistem / kategorialna analiza / kategorialni par istovetnost in različnost / kategorialni okviri določenega časovnega obdobja kategoriálno prisl.: kategorialno pojmovati ♪
- kavdálen -lna -o prid. (ȃ) anat. ki je bližje trtici, repu: kavdalni del požiralnika / kavdalna lega organa ♦ zool. kavdalna plavut repna plavut ♪
- kavzálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzrok, vzročen: kavzalna utemeljenost / kavzalni odnosi ◊ jur. kavzalna zveza zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; med. kavzalna terapija kavzálno prisl.: kavzalno pogojen zgodovinski proces ♪
- kazálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kazanje: kazalni instrumenti ♦ elektr. kazalno območje območje merilnega instrumenta, na katerem se vidi merjena vrednost; lingv. kazalni zaimek zaimek, ki kaže na določeno osebo ali stvar, njeno lastnost, velikost ali vrsto; teh. kazalno steklo steklo, na katerem se vidi višina gladine v posodi ♪
- kaznoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kaznovanje: kaznovalni organi; uprli so se zoper kaznovalno oblast / kaznovalni ukrepi; sodišče je poostrilo kaznovalno politiko ♦ jur. kaznovalna pravica pravica kaznovanja ♪
- kihálen -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek ♪
- kílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kila1: kilna oteklina ♦ med. kilni pas ♪
- kipélen -lna -o prid. (ẹ̑) agr. nanašajoč se na alkoholno vrenje: kipelne glivice / kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline ♪
- kisálen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za kisanje: kisalno sredstvo / kisalna posoda posoda, v kateri se kaj kisa ♪
- klèn 1 kléna m (ȅ ẹ́) sladkovodna riba z veliko glavo in zlato rumeno liso na bokih: klen in postrvi ♪
- klèn 2 kléna m (ȅ ẹ́) maklen: les klena ♪
- klén -a -o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica kléno prisl.: bil je kleno odločen ♪
- klenìč -íča m (ȉ í) zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus ♪
- kleníti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame ♪
- klènk in klénk klénka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) posamezen glas pri klenkanju: razločil je klenke / klenk kose ♪
- klènk medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu po zvoncu, kovini: klenk klenk, odmeva po trgu ♪
- klénkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od klenkati: slišalo se je le klenkanje / klenkanje klavirja ♪
481 506 531 556 581 606 631 656 681 706