Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Len (5.431-5.455)


  1.      servisêr  -ja m (ȇ) delavec, ki dela, opravlja servis: zaposlen je kot serviser ♪
  2.      sesáč  -a [sǝs in ses] m (á) nav. mn., zool. nečlenasti zajedavci s priseski, živeči v ožilju človeka, jetrih ovc, goveda, konj in na škrgah rib, Trematodes: sesači in trakulje ♪
  3.      sesáti  -ám [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto ● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči ♪
  4.      sesésti se  -sédem se [sǝs in ses] dov., stil. sesèl se seséla se; nam. sesést se in sesèst se (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi lastne teže a) postati nižji, gostejši: grob se še ni sesedel; sneg se je sesedel; testo se sesede, če med peko odpiramo pečico / ekspr. postarala se je in se sesedla postala manjša b) premakniti se v smeri navzdol: koščki papirja so nekaj časa plavali na površini, nato so se sesedli / prah se je sesedel na pohištvo usedel // med. ločiti se na sestavne dele, pri čemer preidejo težji deli v nižjo lego: kri se sesede 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti: most je tako načet, da se bo sesedel; streha se je pod težo snega sesedla / ekspr. ob potresu se je hiša sesedla na kup; pren., knjiž. ob tej novici se je v njej vse sesedlo 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v sedeč, ležeč položaj: udaril ga je, da se je sesedel; kolena so se mu zašibila in sesedel se je; sesesti se na klop, za mizo; od groze, strahu se sesesti seséden -a -o: seseden grob; sesedena kri ♪
  5.      sestavína  -e [sǝs in ses] ž (í) 1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov: v snovi prevladuje ta sestavina; glavna sestavina; izločiti odvečne sestavine; ugotoviti razmerje sestavin / hlapne, topne, trdne sestavine; organske in neorganske sestavine živih bitij // kar skupaj s čim drugim sestavlja, tvori kaj sploh: besede, glasovi in druge sestavine jezika; pravilna razporeditev sestavin dopisa / idejne, miselne sestavine; ugotoviti značilne sestavine osebnosti / socialnost je pomembna sestavina njegove pripovedi // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: lirske sestavine Cankarjevega pripovedništva / v nastopu so bile opazne športne sestavine 2. knjiž. sestavni del: razstaviti stroj na sestavine; naprava ima več sestavin ♪
  6.      sestáviti  -im [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. narediti, da deli, kosi tvorijo celoto: sestaviti igračo; iz teh elementov lahko sestavimo različne omare; uro je razstavil, zdaj pa je ne zna več sestaviti; stroj je hitro sestavil; narobe sestaviti 2. narediti, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestaviti jedilnik; učitelj je sestavil naloge za tekmovanje; sestaviti program proslave; sestaviti vozni red, urnik; na pamet sestaviti / v mislih je sestavil načrt za pobeg / sestaviti članek; pomagaj mi sestaviti prošnjo, spis; o izjavi se sestavi zapisnik / govore mu navadno sestavijo svetovalci / sestaviti leksikon, slovar ♦ jur. sestaviti obtožnico 3. izbrati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestaviti komisijo, odbor; sestaviti vlado / sestaviti ekipo; sestaviti orkester sestávljen -a -o 1. deležnik od sestaviti: igrača je sestavljena iz petih delov; komisija še ni sestavljena 2. knjiž. zapleten, kompliciran: vprašanja so vedno bolj sestavljena ◊ biol., kem. sestavljena beljakovina beljakovina iz aminokislin in lipidov, sladkorjev; bot. sestavljeni grozd socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih; sestavljeni klas klas, ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase; sestavljeni kobul socvetje s kobulčki na poganjkih, ki rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni list; ekon. sestavljena organizacija združenega dela [SOZD] samostojna organizacija, v katero je zaradi skupnih interesov povezanih več organizacij združenega dela iste gospodarske ali negospodarske dejavnosti; sestavljeno delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti; fiz. sestavljeno gibanje gibanje iz več gibanj; lingv. sestavljena glagolska oblika; mat. sestavljeno število naravno število, deljivo z eno, s samim seboj in še z najmanj enim deliteljem; navt. sestavljeni jambor jambor, ki sestoji iz več delov, podaljškov; zool. sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino ♪
  7.      sêstra  -e stil. -é ž (é) 1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra 2. zdravstvena delavka s srednješolsko ali višješolsko izobrazbo: sestra mu je izmerila temperaturo / sprejela ga je glavna sestra; patronažna sestra ki skrbi za otroke, bolnike na domu / (višja) medicinska sestra 3. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bila ji je sestra v nesreči // kar je čemu enako, podobno: na nebu je zasvetila prva zvezda, za njo so zažarele tudi njene sestre 4. redovnica: tam poučuje verouk sestra / kot pristavek k imenu sestra [s.] Egidija ♦ rel. sestra nekdaj naslov za redovnico brez slovesnih zaobljub; usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov; sestra prednica ♪
  8.      sévka  -e ž (ẹ̄) 1. nar. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati sevko 2. agr., navadno v zvezi goriška sevka zimsko jabolko zelene barve z rdečimi progami, lisami: gojiti goriško sevko ♪
  9.      sézati  -am nedov. (ẹ̄) segati: sezati z roko na polico / sezajo si v roke / misli so mu sezale daleč v preteklost / škornji so mu sezali čez koleno ● kar naprej mu seza v besedo ga prekinja ♪
  10.      sezónstvo  -a s (ọ̑) dejstvo, da je kdo zaposlen samo v sezoni: negativne posledice izseljevanja in sezonstva ♪
  11.      shêrry  -ja [šeri] m (ȇ) desertno vino, po izvoru iz okolice španskega mesta Jerez de la Frontera: piti sherry; steklenica sherryja; neskl. pril.: sherry vino ♪
  12.      shránek  -nka m (ȃ) gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki ♪
  13.      shranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shranjevati sadje in zelenjavo; shranjevati na police, v hladilnik / denarja ni varno shranjevati doma hraniti // delati, da se kaj ohrani: shranjevati pisma, račune, revije ♪
  14.      si  členek za poudarjanje zaimenske, prislovne ali medmetne zveze: izberi kogar si že bodi; do take sreče ne pride kdor si bodi kdorsibodi; ne govori o tem tukaj ne kjer si bodi drugje kjersibodi; star. lej si no, kakšno dekle si postala / star. gorje si ga ladji, ki zaide med te čeri; prim. bogsigavedi, karsibodi, katerisibodi, kjersibodi, vragsigavedi ipd. ♪
  15.      sidêričen  -čna -o prid. (é) knjiž., redko zvezden, astralen: siderični svet ♦ astr. siderični mesec siderski mesec ♪
  16.      sidêrski  -a -o prid. (ȇ) knjiž., redko zvezden, astralen: siderska svetloba ♦ astr. siderski mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sidersko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde ♪
  17.      sídro  -a s (ȋ) 1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala ∙ ekspr. dvigniti sidro oditi ♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki 2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro ♪
  18.      sifón  -a m (ọ̑) 1. sodavica: piti vino s sifonom; steklenica sifona 2. teh. s tekočino, navadno z vodo, narejena zapora v odtočni cevi: sifon se je zamašil; sifon pod umivalnikom v kopalnici / talni sifon 3. geogr. z vodo do stropa zalit del rova, kraške jame, smrk: jamarski potapljač se je spustil v sifon ♪
  19.      sifónarica  -e ž (ọ̑) 1. pog. sifonska steklenica: polnjenje sifonaric 2. žarg., voj. ročna bomba z ročajem, podobnim ročaju sifonske steklenice: metati sifonarice; sifonarice in paradajzarice ♪
  20.      sifónka  -e ž (ọ̑) pog. sifonska steklenica: natakar je prinesel sifonko ♪
  21.      sifónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom / sifonska naprava ♪
  22.      signifikánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. pomemben, značilen: signifikantne lastnosti koga ♪
  23.      sijáj  -a m (ȃ) 1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: pohištvo ni izgubilo sijaja; moten sijaj; sijaj mineralov, svile, zlatnika / kovinski, svileni sijaj / sijaj njenih las, oči; pren., ekspr. zlati sijaj minulih dni ♦ les., tekst. medli, visoki sijaj; min. mastni sijaj 2. svetloba, sij: sijaj sonca, zvezd / stopiti v sijaj luči 3. ekspr. veliko razkošje, velika razkošnost: mami jo sijaj; biti vajen sijaja; blišč in sijaj dvora ♪
  24.      sijájen  -jna -o prid., sijájnejši (ȃ) 1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel 3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist sijájno 1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel ♪
  25.      sijájnik  -a m (ȃ) min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit ♪

   5.306 5.331 5.356 5.381 5.406 5.431 5.456 5.481 5.506 5.531  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA