Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Len (5.176-5.200)


  1.      razbúriti  -im dov. (ū ȗ) 1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila; pok konja razburi; zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel // povzročiti nezadovoljstvo, ogorčenost: pristranska kritika, krivica jih je razburila 2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter je razburil morsko gladino; proti večeru se je morje razburilo razbúriti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburiti; če se razburi, mu lahko škoduje; ekspr. za vsako malenkost se razburi; hitro se razburiti // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razburiti se zaradi slabega gospodarjenja; razburil se je nad sinovimi neuspehi; glasno, javno se razburiti / tega ne bom poslušal, se je razburil razbúrjen -a -o: razburjen človek; spregovoril je z razburjenim glasom; bil je tako razburjen, da ni mogel zaspati; razburjena je prišla domov; prisl.: razburjeno govoriti, oditi ♪
  2.      razbúrjati  -am nedov. (ú) povzročati stanje velike vznemirjenosti: nove ideje ljudi razburjajo; ta misel ga razburja / ekspr. ženske mu razburjajo kri / skrivnost je razburjala našo radovednost razvnemala // povzročati nezadovoljstvo, ogorčenost: krivica ga razburja; s svojim ravnanjem je razburjala starše razbúrjati se čutiti, izražati veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburjati; ne razburjajte se zaradi nepomembnih stvari; ekspr. razburja se za vsako malenkost; ne razburjaj se po nepotrebnem; rad se razburja // izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: razburjati se zaradi slabe kvalitete, nepoštenosti / spet se je vse podražilo, se je razburjala žena razburjajóč -a -e: razburjajoči se ljudje ♪
  3.      razcépen 2 -pna -o prid. (ẹ̄) ki se da razcepiti, razdeliti: težko razcepno poleno ♦ mat. razcepni polinom polinom, ki ga je mogoče razstaviti na faktorje ♪
  4.      razcepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razcepiti: razcepitev debla, polena / razcepitev je stranko zelo oslabila / razcepitev države / razcepitev ogljikovodikov; razcepitev števila ♪
  5.      razčlémba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od razčleniti: razčlemba kaže, potrjuje; kritična, podrobna razčlemba; slogovna razčlemba; razčlemba pesmi, podatkov / v razčlembi so navedeni tudi statistični podatki ◊ alp. razpoka, izboklina v steni ♪
  6.      razdelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razdeliti: razdelitev zemljišča na parcele / glasovati proti razdelitvi podjetja / razdelitev učencev v več skupin / razdelitev dobička, hrane, plena / po proslavi bo razdelitev spričeval / blokovska razdelitev sveta ♪
  7.      razdirálski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) razdiralen: razdiralsko delovanje naravnih sil ♪
  8.      razdíranje  -a s (ȋ) glagolnik od razdirati: razdiranje motorja, stroja / razdiranje prijateljstva / razdiranje že sklenjenih pogodb / razdiranje šal ♪
  9.      razdírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele 2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati 3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover 4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje 5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast // razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale ∙ pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke razdirajóč -a -e: razdirajoča moč narave ♪
  10.      razdiràv  -áva -o prid. (ȁ á) zastar. razdiralen: razdiravo delovanje vetra / razdirava kritika je škodljiva ♪
  11.      razdóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. razdiralen: razdorna moč bombe, granate / razdorno delovanje protidržavnih skupin ♪
  12.      razdraževáti  -újem nedov. (á ȗ) dražiti: razdraževati živce / nepomembne malenkosti ga razdražujejo razdražujóč -a -e: razdražujoč hrup ♪
  13.      razdražíti  in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti // razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo 2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene 3. redko nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži razdrážen -a -o: biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti ♪
  14.      razgorévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. začenjati močneje goreti: polena se razgorevajo; hitro se razgorevati / opazoval je, kako se ogenj razgoreva // začenjati dajati močno svetlobo: petrolejka se je razgorevala in kmalu smo dobro videli // knjiž. začenjati močneje žareti: na nebu se že razgorevajo zvezde / njene oči so se razgorevale od pričakovanja 2. ekspr. pojavljati se v veliki meri: strasti se razgorevajo / boji za svobodo so se vedno bolj razgorevali razgorevajóč se -a -e: počasi se razgorevajoč ogenj ♪
  15.      razjásniti  -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja razjásniti se, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec razjásnjen -a -o: vse podrobnosti še niso razjasnjene ♪
  16.      razjasnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje 2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave 3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje ♪
  17.      razjéda  -e ž (ẹ̑) 1. vdolbina, ki jo naredi voda: razjede na kraških tleh; razjeda v skali 2. poškodba kovine zaradi kemičnega delovanja: razjede na železu 3. med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi: kisline povzročajo razjede; razjede in opekline // razpadanje tkiva na koži ali sluznici: razjeda na koži, nogi, očesu / golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah; želodčna razjeda ♪
  18.      razjezíti  -ím dov., razjézil (ȋ í) spraviti v jezo, razdraženost: z nesramnim govorjenjem jih je zelo razjezil / razjezilo bi me, če ne bi prišli // povzročiti nezadovoljstvo: nestrokovna in pristranska kritika je igralce razjezila razjezíti se začutiti, izraziti veliko jezo: ko je to slišal, se je razjezil; oče se je razjezil nanj, ker ni izdelal; ekspr. za vsako malenkost se razjezi; hitro, rada se razjezi // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razjeziti se zaradi slabe kvalitete blaga / razjezil se je, da mu ne bo več dajal denarja / pusti me pri miru, se je razjezila razjezèn -êna -o: razjezen človek; razjezen je odšel spat ♪
  19.      razkláti  -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir ● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne razklán -a -o 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan ∙ ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim ♪
  20.      razklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da se konca česa ne stikata več: razklepati členke pri verigi 2. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razklepali so školjke in jih jedli / počasi je razklepal pest; sklepala in razklepala je roke od obupa jih dajala v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž.: razklepati oči odpirati; cvetni listi se že razklepajo odpirajo 3. (s silo) delati, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: razklepal je prijateljeve prste, ki so trdno držali njegovo roko 4. knjiž. delati, da kdo ni več vklenjen: razklepati ujetnika ● knjiž. razklepati veje razmikati ♪
  21.      razklopíti  in razklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) knjiž. razkleniti, odpreti: lovec je razklopil past in jo spet nastavil / razklopiti posteljo, stol raztegniti / razklopiti napravo izklopiti ◊ kem. s kemičnimi postopki spremeniti netopne snovi v topne ♪
  22.      razkóšen  -šna -o prid., razkóšnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ima sestavine, lastnosti, ki presegajo zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: stanovati v razkošnem hotelu; kupiti si razkošen plašč; razkošna palača, sprejemnica; prirediti razkošno večerjo; opremiti hišo z razkošnim pohištvom / kupuje ji razkošna darila dragocena / razkošno življenje 2. nav. ekspr. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: blago ima razkošen vzorec / razkošne jesenske barve 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti, kakovosti v veliki meri: razkošen gozd / razkošna svetloba / lase si je česala v razkošno kito zelo debelo; do vile je bila speljana razkošna pot zelo široka, lepo urejena / razkošen občutek sreče zelo velik razkóšno prisl.: razkošno živeti; razkošno opremljeno stanovanje ♪
  23.      razkóšje  -a s (ọ̑) 1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: odpovedati se razkošju; privoščiti si razkošje / nav. ekspr., v povedni rabi: avtomobil ni razkošje, ampak potreba; to je drago, nepotrebno razkošje; imeti vrt je pravo razkošje; pren. trdil je, da so otroci razkošje 2. stanje, za katero je značilen obstoj take količine materialnih dobrin, ki presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: v tej hiši je bilo razkošje; to razkošje ne bo dolgo trajalo; občutek razkošja / živeti v razkošju 3. razkošnost: presenetilo nas je razkošje te knjige; razkošje stanovanja 4. razkošna oprema, razkošni predmeti: stanovanje je brez razkošja, a udobno; preproge, slike in drugo razkošje 5. ekspr. velika in raznovrstna količina, množina: svetlobno razkošje; razkošje barv / občudovati razkošje las ♪
  24.      razkréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razširiti, razmakniti: razkrečiti noge, prste; na široko, zelo razkrečiti; parklji se razkrečijo / razkrečiti kolena / redko zver je razkrečila čeljusti odprla, razprla razkréčen -a -o 1. deležnik od razkrečiti: razkrečeni prsti; razkrečene noge; razkrečen je stal sredi sobe 2. široko razrasel: razkrečene veje / jelen z razkrečenim rogovjem ◊ bot. razkrečena krhlika nizek trnat grm z zelenkastimi dišečimi cveti, Rhamnus saxatilis; prisl.: razkrečeno sedeti ♪
  25.      razkréhniti  -em tudi razkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) nav. ekspr. razklati, preklati: razkrehniti palico; potres je razkrehnil zid; podboj se je razkrehnil / razkrehniti se na dvoje ● ekspr. zver je razkrehnila gobec odprla, razprla; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš sploh ne razkréhniti se tudi razkrêhniti se poškodovati si sklep v kolku ali kolenu zaradi prevelikega razmika nog: junček, ki se je razkrehnil na ledu, je poginil ♪

   5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA