Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Len (4.326-4.350)


  1.      okólišnji  -a -e prid. (ọ̑) knjiž. okoliški: zelenjavo so kupovali pri okolišnjih kmetih / delavci iz okolišnje tovarne bližnje ♪
  2.      okóren  -rna -o prid., okórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in okorne // neroden, nepripraven: okoren plesalec; novi delavec je še okoren / z okorno roko je prijel za pero 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: okorni čevlji; okoren voz; okorno pero b) estetskemu videzu: velik, okoren človek / okorna hoja / podpisati se z okornimi črkami // slovnično, stilno neizoblikovan: okoren, včasih nerazumljiv jezik; okorni verzi / okorno izražanje 3. ki se s težavo giblje, premika: star človek je okoren / okorni prsti; okorne noge okórno prisl.: okorno hoditi; okorno se obnašati; okorno se prikloniti ♪
  3.      okòv  -óva m (ȍ ọ̄) 1. mn., nekdaj priprava iz obročev za vklepanje: imeti okove na nogah / ležal je v okovih na kamnitih tleh / železni okovi // ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost, osebno svobodo: ko so okovi odpadli, smo spet zaživeli / stoletja smo bili vklenjeni v okove / rešiti se starih idealističnih okovov; zakonski okovi / z oslabljenim pomenom: okovi suženjstva; boj za osvoboditev iz okovov gospodarske zaostalosti ∙ ekspr. streti, zlomiti okove osvoboditi se 2. kovinski deli, ki varujejo ali so za okras; okovje: okov iz medi; kovček z novim okovom ◊ elektr. priprava, v katero se pritrdi vznožek žarnice; bajonetni okov ♪
  4.      okovánec  -nca m (á) knjiž., redko 1. nav. mn. okovanka: bil je obut v okovance 2. kdor je vkovan, vklenjen: na dvorišču so spali okovanci ♪
  5.      okrasíti  -ím dov., okrásil (ȋ í) narediti kaj (bolj) lepo, krasno: okrasiti dvorano za prireditev; okrasiti hiše z zastavami in zelenjem; rokave je okrasila s srebrno vezenino / okrasiti obleko dodati okraske / ekspr. narava je s pomladanskimi barvami okrasila drevje olepšala ● ekspr. okrasiti svoje ime z doktoratom postati doktor znanosti; ekspr. okrasiti mesto s parkom narediti v mestu park okrašèn -êna -o: bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov; slavnostno okrašeno mesto ♪
  6.      okresáti  okréšem dov., okrêši okrešíte; okrêsal (á ẹ́) nekoliko obtolči, oklesati: okresati počrnele stene; pren., ekspr. urednik mu je okresal članek ● ekspr. okresal ga je natepel, pretepel okresáti se s tolčenjem noge ob svojo drugo nogo se poškodovati: okresati se pri hitri hoji; okresati si noge v členkih / okresati si škornje okresán -a -o: okresani čevlji ♪
  7.      okróglica  -e ž (ọ̑) 1. okroglo, nerazcepljeno poleno: naložiti na ogenj nekaj okroglic; okroglice in cepanice 2. knjiž. posekano tanjše deblo brez vej: pod čoln so polagali okroglice, da so ga zvlekli do morja; okroglice in hlodi 3. zastar. okrogla senčnica, uta: rad poseda v okroglici ● zastar. pred hišo je opazil okroglico ljudi gručo; zastar. pevci so stopili v okroglico in zapeli v krog; zastar. sovražnik je izstrelil na nas veliko okroglic krogel, granat ◊ etn. okrogla kopica pokonci postavljenih snopov, ki jih pokriva vrhnji snop, postavljen s klasjem navzdol; metal. valjasta klada za stiskanje ♪
  8.      okrtáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost okrtáčen -a -o: okrtačeno krzno ♪
  9.      oktán  -a m (ȃ) teh. sestavina bencina, ki zmanjšuje, preprečuje klenkanje: količina oktana v bencinu / žarg. bencin z osemdesetimi oktani ki ima oktansko število osemdeset ◊ kem. nasičeni aciklični ogljikovodik, katerega molekula vsebuje osem atomov ogljika ♪
  10.      oktánski  -a -o prid. (ȃ) teh., navadno v zvezi oktansko število število, ki izraža odpornost bencina proti klenkanju: bencin z nizkim oktanskim številom / žarg.: 80-oktanski bencin bencin, ki ima oktansko število osemdeset; oktanska vrednost bencina oktansko število bencina ♪
  11.      okún  -a m (ȗ) zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže ♪
  12.      olájšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo // narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod čez reko; udobni avtobusi so olajšali vožnjo; olajšati si delo s stroji // narediti kaj manj zapleteno: olajšati razvoj medsebojnih odnosov; zamrzniti viruse in s tem olajšati njihovo proučevanje; z novimi predpisi olajšati uvoz sadja 2. narediti manj težko: z izločitvijo nepotrebnih predmetov so zelo olajšali nahrbtnike; olajšati si tovor ● ekspr. avto mu je kar precej olajšal denarnico zanj je potrošil precej denarja; ekspr. v temni ulici so ga olajšali za denar so mu ga vzeli, so ga oropali; ekspr. znanci so ga olajšali za nekaj steklenic vina so mu jih popili; ekspr. olajšati si dušo, srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si zmanjšati duševno bolečino olájšati se ekspr. 1. rešiti se občutka krivde: s tem da je povedal resnico, se je zelo olajšal / olajšati si vest 2. pog. opraviti potrebo: šel je za plot, da bi se olajšal / olajšati si mehur opraviti malo potrebo olájšan -a -o: olajšan velike teže; obdelava zemlje je s stroji olajšana; prisl.: olajšano vzdihniti ♪
  13.      oleánder  -dra m (á) okrasni zimzeleni grm z belimi, rdečimi, rumenimi cveti v socvetju: postaviti oleandre pred hišo; močen vonj cvetočih oleandrov ♪
  14.      oligo...  ali óligo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na majhen, maloštevilen, slaboten: oligofrenija, oligokracija, oligosaharid ♪
  15.      olíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na olivo: olivna trgatev / olivni nasadi oljčni / olivno olje // po barvi podoben olivi: črnolaska z olivnimi očmi / obleka olivne barve olívno prisl.: olivno siv, zelen ♪
  16.      olivín  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev in železov silikat rumene ali olivno zelene barve ♪
  17.      óljast  -a -o prid. (ọ́) 1. podoben olju: oljasta tekočina / oljasto vino // redko oljen, oljnat: očistiti oljaste steklenice 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: oljast glas, smehljaj óljasto prisl.: oljasto tekoč ♪
  18.      óljčen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na oljko: oljčna vejica / oljčni gaji, nasadi / oljčno olje olivno olje ∙ nar. zahodno oljčna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja ♦ zool. oljčna muha muha, katere ličinka uničuje olive, Dacus oleae // knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: oljčno blago óljčno prisl.: oljčno zelen ♪
  19.      ólje  -a s (ọ́) 1. mastna, v vodi netopna tekočina, ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob, nafte: rafinirati olje; stiskati olje iz semen; morje je mirno kakor olje / kuhati, peči na olju; mazati se z oljem / bučno, olivno, rastlinsko olje; jedilno olje; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte; laneno olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov; ribje olje iz svežih jeter ribe trske; zemeljsko olje nafta; olje za sončenje; peč, svetilka na olje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se slika z oljnatimi barvami: slikati v olju // slika v tej tehniki: razstava olj; olja in akvareli ● mehanik je menjal olje v avtomobilu motorno olje; knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še bolj poslabšal položaj, odnose; ekspr. namazati otroka z brezovim, leskovim oljem natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; star. hudičevo olje žveplena kislina; knjiž. sta kot olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; redko vse gre kakor po olju po maslu ◊ avt. detergentno olje; kem. eterično olje; katransko olje pridobljeno z destilacijo katrana za izdelavo motornih goriv; rel. sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; strojn. lahko olje redko tekoče za mazanje strojev; letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas; motorno olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; odpadno olje ki je za prvotni namen že izrabljeno; teh. legirano olje mineralno olje s kemičnimi dodatki; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo ♪
  20.      óljen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na olje: oljne rastline / oljni madeži; oljne steklenice / oljna peč / oljna slika oljnata slika ♦ agr. oljna pogača ali oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično stisnilo olje; oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena; avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; elektr. oljni konzervator s kotlom oljnega transformatorja zvezana posoda, ki omogoča neovirano raztezanje in krčenje olja; oljni transformator transformator, katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; oljno stikalo stikalo, katerega kontaktni elementi so zaradi izolacije v olju; kem. oljni lak lak iz olj s sušilnimi dodatki; oljna kislina organska kislina, ki jo vsebujejo mnoga rastlinska in živalska olja; petr. oljni skrilavci skrilavci, ki vsebujejo (surovo) nafto; strojn. oljna črpalka črpalka za stalno dovajanje olja na mesta v stroju, ki jih je treba mazati; oljna kopel posoda z oljem, ki ga propeler razpršuje na dele stroja, da se oljijo; teh. oljno kazalo priprava, ki kaže višino olja v posodi ♪
  21.      óljkov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oljko: oljkov les / oljkovi nasadi oljčni ∙ knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva ♦ bot. oljkova goba strupena, lisički podobna goba, ki raste po drevesih, štorih, zlasti oljke, Omphalotus olearius ♪
  22.      óljnat  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina // ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika ∙ knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj óljnato prisl.: oljnato govoriti; oljnato gladka površina morja; oljnato rjav, zelen ♪
  23.      omára  -e ž (ȃ) večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini // v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi ◊ arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; muz. orgelska omara ohišje orgel; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja ♪
  24.      omárica  -e ž (ȃ) manjšalnica od omara: a) odkleniti omarico; nizka, ozka omarica / garderobna omarica; nočna, knjiž. posteljna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; viseča omarica ki se pritrdi na steno; omarica za čevlje, prvo pomoč b) omarica s števci in varovalkami / hidrantna omarica z vodovodno pipo in cevmi za gašenje požarov, nameščena v zidu večjih stavb ● knjiž. glasbena omarica glasbeni avtomat ◊ agr. grelna omarica termostat; elektr. kabelska omarica za povezavo in prevezavo kabla z drugimi vodniki; rad. zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki ♪
  25.      omeglíti  -ím [mǝg] dov., omeglì in omègli; omèglil (ȋ í) narediti kaj nejasno, motno: dim je omeglil ozračje / solze so ji omeglile oči ∙ knjiž. strah ji je omeglil razsodnost povzročil, da ni mogla razsodno misliti omeglíti se postati meglen: nenadoma se je obzorje omeglilo omegljèn -êna -o: omegljen pogled ♪

   4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA