Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Len (401-425)



  1.      globálen  -lna -o prid. () publ. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja 3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površinesoc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda globálno prisl.: globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti
  2.      glušílen  -lna -o prid. () ki gluši, duši: glušilna naprava
  3.      gnetílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gnetenje: gnetilna priprava / gnetilna masaža
  4.      gnezdílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gnezdenje: gnezdilni nagon; gnezdilno razpoloženje / gnezdilna hišica
  5.      gnojílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gnojilo: gnojilna raztopina; gnojilne snovi / gnojilna vrednost
  6.      godálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalomuz. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala
  7.      golén  -i ž (ẹ̑) del noge med kolenom in gležnjem: odrgniti, prebiti si golen; pri padcu si je zlomil kost v goleni ♦ zool. del noge pri žuželkah med stegnom in stopalcem
  8.      golén  -a -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi goleno zrno zrno, ki ni obdano s plevnato lupino
  9.      golèn  -êna -o prid. ( é) nar. gorenjsko nezrel: nabirali so golene lešnike; golene češnje
  10.      golénec  in golênec -nca m (ẹ́; é) nar. gorenjsko nezrel sadež: v košari je imela same golence ◊ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino; golec
  11.      goleníca  -e ž (í) 1. nav. mn. zgornji del škornja: golenice mu segajo pod kolena; visoke golenice; škornji s podvihanimi golenicami / usnjena golenica // gamaša: obul je lahke čevlje in si nataknil golenice 2. anat. kost na notranji strani goleni: zlomil si je golenico; golenica in mečnica
  12.      goleníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na golenico: golenične mišice / usnjeni škornji s trdim goleničnim ščitom
  13.      goleníšče  -a s (í) zgornji del škornja; golenica: škornji s tesnim goleniščem
  14.      golénji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na golen: golenja kost; golenja mišica ♦ med. golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah
  15.      golénka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. nogavica brez stopala: nosil je gojzarice in golenke // gamaša: odpel je golenke in sezul čevlje
  16.      golénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od golen: golenska kost; golenske mišice
  17.      golílen  -lna -o prid. () ki se uporablja za goljenje: golilni nož ♦ usnj. golilni stroj stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož
  18.      gomílen  -lna -o () pridevnik od gomila: gomilni kamni
  19.      gonílen  -lna -o prid. () 1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika: gonilni stroj; gonilna naprava, priprava; gonilna sila / gumijast gonilni jermen; gonilna veriga 2. ki povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gonilni motiv drame; gonilna sila napredka ◊ elektr. gonilna napetost napetost, ki povzroča v električnem krogu električni tok
  20.      gorílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gorenje: gorilni plin, špirit; gorilne snovi; gorilno olje / gorilna vrednost lesa uporabnost lesa za gorenjefiz. gorilni element kos jedrskega goriva v reaktorju; teh. gorilna šoba šoba gorilnika ali gorilca
  21.      gospodoválen  -lna -o prid. () ki (rad) gospoduje, ukazuje: gospodovalni ljudje; preveč gospodovalen je proti njej / govoril je z gospodovalnim glasom; ima gospodovalen odnos do drugih; že njena hoja je gospodovalna gospodoválno prisl.: gospodovalno nastopati
  22.      gostolênje  -a s (é) glagolnik od gostoleti: poslušala je drobno gostolenje škrjancev / gostolenje ženskih glasov ga ni motilo
  23.      govorílen  -lna -o prid. () ki se uporablja za govor, govorjenje: govorilni organi; govorilne mišice ◊ ptt naglavna govorilna garnitura; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši; teh. govorilna cev cev za prenašanje govora iz enega prostora v drugega, zlasti na ladjah, letalih
  24.      grabílen  -lna -o prid. () ki se rabi za grabljenje: grabilni stroj
  25.      gracílen  -lna -o prid. () knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen, lahkoten: gracilne kretnje plesalk ♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA