Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Len (1.956-1.980)



  1.      uresničeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uresničevanje: uresničevalna sposobnost / uresničevalne možnosti
  2.      úrogenitálen  -lna -o prid. (-) anat. nanašajoč se na mokrila in spolovila: urogenitalna okužba / urogenitalni sistem
  3.      usedálen  -lna -o prid. () teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: usedalni jarki, žlebovi; usedalna naprava
  4.      usklajeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na usklajevanje: usklajevalna naloga, vloga / usklajevalni sestanek
  5.      usmerjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na usmerjanje: usmerjevalni signali; usmerjevalne črte na cestišču; usmerjevalne naprave / članki so bolj ali manj usmerjevalni; idejno, pedagoško usmerjevalno delo usmerjeválno prisl.: usmerjevalno vplivati
  6.      usmrtílen  -lna -o prid. () ki usmrti: usmrtilni strup; usmrtilno orožje ♦ lov. usmrtilni strel strel, s katerim se usmrti ranjena, bolna žival
  7.      uspaválen  -lna -o prid. () ki uspava: uspavalna pijača, tableta; pomirjevalna in uspavalna sredstva / njegov glas je enoličen, skoraj uspavalen uspaválno prisl.: uspavalno učinkovati na koga
  8.      ustekleníčenje  -a s () glagolnik od ustekleničiti: ustekleničenje vina
  9.      ustekleničevánje  -a s () glagolnik od ustekleničevati: ustekleničevanje soka, vina
  10.      ustekleničeváti  -újem nedov.) dajati, spravljati v steklenice: ustekleničevati sok, vino / knjiž. ustekleničevati kumarice vlagati
  11.      ustekleníčiti  -im dov.) dati, spraviti v steklenice: ustekleničiti pivo, vino / knjiž. ustekleničiti sadje vložiti ustekleníčen -a -o deležnik od ustekleničiti: sok je že ustekleničen // ki se prodaja v steklenicah: odprta in ustekleničena vina
  12.      ustoličeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ustoličevanje: ustoličevalni običaji, obredi / ustoličevalna pesem
  13.      ustrahoválen  -lna -o prid. () s katerim se ustrahuje: ustrahovalni ukrepi; okupatorjeva ustrahovalna dejanja / ustrahovalna metoda v vzgoji
  14.      ustvarjálen  -lna -o prid., ustvarjálnejši () nanašajoč se na ustvarjanje: bil je ustvarjalna osebnost; v sestavljanju spisov je ustvarjalnejši od sošolcev; pesniško, tehnično ustvarjalen / ustvarjalna moč, sposobnost; ustvarjalne sile našega ljudstva / ustvarjalni navdih; knjiž. ustvarjalni nemir; ustvarjalna domišljija; ustvarjalna napetost / ustvarjalni proces / ustvarjalna kritika; ustvarjalno delo, mišljenje / ustvarjalne igre / to so bila njegova najbolj ustvarjalna leta; umetnikovo ustvarjalno obdobje ustvarjálno prisl.: ustvarjalno sodelovati; pridobljeno znanje ustvarjalno uporabiti; ustvarjalno dejaven
  15.      utesnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na utesnjevanje: utesnjevalna določba ♦ jur. utesnjevalna razlaga predpisa, zakona restriktivna razlaga
  16.      utirjeválen  -lna -o prid. () teh., v zvezi utirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici
  17.      utripálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na utripanje: utripalna svetilka / utripalno gibanje
  18.      utrjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na utrjevanje: utrjevalni material / utrjevalna dela na fronti / utrjevalne vaje utrjeválno prisl.: šport utrjevalno deluje na telo
  19.      utrujeválen  -lna -o prid. () knjiž. ki utruja: utrujevalna taktika
  20.      uvajálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uvajanje: uvajalni postopek / uvajalni seminar za nove delavce
  21.      uzuálen  -lna -o prid. () knjiž. navaden, običajen: uzualna razlaga / uzualni ljudje
  22.      uživálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uživanje: uživalne navade / uživalna meja meja zemljišča, do katere sega uživanje; uživalna pravica na nacionaliziranem zemljišču ♦ zgod. uživalni lastnik v fevdalizmu imetnik pravice do uživanja določenega dohodka od nepremičnin
  23.      vabílen  -lna -o prid. () s katerim se vabi: vabilno pismo / vabilni klici za živali
  24.      vaginálen  -lna -o prid. () anat. nožničen: vaginalni izločki
  25.      valénca  -e ž (ẹ̑) 1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa: določiti, ugotoviti valenco / proste valence atoma / atomska valenca 2. psih. psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost: negativna, pozitivna valenca / različne oblike imajo različne spominske valence 3. lingv. lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost: valenca glagola

   1.831 1.856 1.881 1.906 1.931 1.956 1.981 2.006 2.031 2.056  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA