Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Len (1.181-1.205)
- plenílski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na plenilce ali plenjenje: plenilske čete / plenilska strast plenilna ♪
- plenír -ja m (ȋ) nar. primorsko jerbas: ženske so nosile plenirje na glavi; plenir zelenjave ♪
- plenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pleniti: po večdnevni plenitvi se je turška vojska umaknila / preprečiti plenitev rudnika ♪
- pleníti in pléniti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi // ropati: pleniti denar / pleniti popotnike // ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati ∙ ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali 2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove // izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi ♪
- plenív -a -o prid. (ȋ í) teh. ki se rad pokriva s pleno: plenivo železo ◊ min. pleniva rudnina luskasta rudnina ♪
- plénjati -am nedov. (ẹ̄) 1. star. dobro roditi, uspevati: letos sadno drevje plenja / rože bujno plenjajo / njegovi načrti plenjajo 2. agr. količinsko pridobivati pri razmerju med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami: žito dobro, slabo plenja ♪
- plénjav -a -o in plenjàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) 1. star. ki dobro rodi, uspeva: plenjavo drevo ♦ agr. plenjavo žito žito, pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno 2. alp. drobljiv, krušljiv: plenjava skala / plenjav sneg ♪
- plénjenje -a s (ẹ́) glagolnik od pleniti: plenjenje po gradovih; plenjenje in požiganje / plenjenje premagane dežele / plenjenje naravnih bogastev ♪
- plènk plénka in plênka m (ȅ ẹ́, é) 1. nav. ed., ekspr. denar: imaš kaj plenka ∙ ekspr. živeti brez cvenka in plenka brez denarja 2. kratek, zveneč kovinski glas: plenk sekire ♪
- plènk medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu, trku ob trdo snov: plenk, je zažvenketala šipa in se sesula; kladivo udarja po nakovalu plenk, plenk / voda kaplja plenk, plenk ● pog., ekspr. on je (malo) plenk plenk čudaški, neumen ♪
- plenkáča -e ž (á) gozd. dvoročna tesarska sekira s tankim in dolgim rezilom; plankača: udarci plenkače ♪
- plénkati -am nedov. (ẹ̑) ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: metal je železne palice na kup, da so plenkale / med kamenjem je plenkala voda // kratko, zveneče udarjati: krogle plenkajo ob pločevino ∙ ekspr. plenkati na klavir igrati ♪
- plènt plénta m (ȅ ẹ́) star., navadno kot kletvica hudič, vrag: plent naj ga pobere, vzame ♪
- pléntati -am nedov. (ẹ̑) star. 1. izražati jezo, nejevoljo nad kom: plental je nad vsemi; plentati in bentiti / kot kletvica bes te plentaj 2. nespametno, nepremišljeno govoriti: o njem je plentala same neumnosti ♪
- plénum -a m (ẹ̑) pomembnejši sestanek vseh članov politične, strokovne organizacije: udeležiti se plenuma; na plenumu je sodelovalo veliko delegatov; razširjeni plenum odbora; udeleženec plenuma / plenum slavistov // s prilastkom tak sestanek voljenih organov: plenum centralnega komiteja partije, vrhovnega sodišča // udeleženci tega sestanka: plenum je sprejel pomembne sklepe / publ. kongres dela v plenumu ob udeležbi vseh udeležencev ♪
- plenumáš -a m (á) žarg. udeleženec plenuma: plenumaši se že zbirajo ♪
- plénumski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plenum: plenumski dokumenti / plenumska seja ♪
- pletílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pletenje: pletilni vzorec / pletilni stroj; pletilne igle ♪
- plevélen -lna -o [u̯n in ln] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plevel: plevelno seme / plevelna rastlina plevel // plevelast, plevelnat: plevelna njiva ♪
- plevrálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plevro: plevralna zarastlina / plevralna votlina ♪
- plezálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura ♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj ♪
- plodílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploditev: plodilni organi / plodilni nagon; plodilna zmožnost ♪
- plurálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plural: pluralne končnice ◊ jur. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov ♪
- pobirálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za pobiranje: pobiralna priprava ♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju ♪
- poboljševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje ● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavod ◊ jur. kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti ♪
1.056 1.081 1.106 1.131 1.156 1.181 1.206 1.231 1.256 1.281