Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Len (1.051-1.075)



  1.      ogrinjálen  -lna -o prid. () ki je za ogrinjanje: ogrinjalna ruta ◊ bot. ogrinjalna pleva podporni list pri klasku trav
  2.      ohlajeválen  -lna -o prid. () s katerim se ohlajuje: ohlajevalne naprave / ohlajevalni postopek
  3.      ohranjeválen  -lna -o prid. () ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi
  4.      ojačeválen  -lna -o prid. () grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov
  5.      ojeklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel
  6.      ojekleníti  -ím dov., ojeklénil ( í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili // okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč
  7.      okleníti  oklénem dov. ( ẹ́) 1. močno, trdno prijeti, stisniti: oklenil ga je in mu vzel nož / koščene roke so ga oklenile, da se ni mogel premakniti 2. trdno, tesno obkoliti: okleniti postojanko; trdnjavo so oklenili z vseh strani / oklenili so nemško divizijo okleníti se močno, trdno a) objeti: stopila je k njemu in se ga oklenila b) oprijeti se, prijeti se: krčevito se je oklenil stola / oklenila se ga je okrog vratu, za komolec // ekspr. zelo se navezati: zadnje čase se je oklenila sina / oklenil se je novih idej oklénjen -a -o: trdnjava je bila oklenjena; plesala sta tesno oklenjena
  8.      okólen  -lna -o prid. (ọ̑) 1. knjiž. ki je okoli, v bližini česa: železniška postaja, trg in okolne ulice / tekmovalci bodo nastanjeni v okolnih hotelih / namazati rano in okolno kožo / okolna temperatura zraka 2. star. okoliški: gradovi po okolnih hribih; okolne vasi ◊ geol. okolna kamnina kamnina, v kateri je rudišče
  9.      okraševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na okraševanje: voditi okraševalno delo pred praznikom / knjiž. okraševalna umetnost dekorativna umetnost
  10.      okrepčeválen  -lna -o prid. () krepčilen, krepilen: okrepčevalna pijača
  11.      okrepčílen  -lna -o prid. () ki da moč, krepkost: okrepčilna pijača
  12.      oksálen  -lna -o prid. () kem., v zvezi oksalna kislina organska kislina, ki je v zajčji deteljici, zelenjavi, sadju: obarjati kalcij z oksalno kislino; soli oksalne kisline
  13.      okušálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusaanat. okušalne brbončice
  14.      olajševálen  -lna -o prid. () ki olajšuje: olajševalen jok / olajševalni ukrepi; olajševalne spremembe statuta ♦ jur. olajševalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero manjše kazni
  15.      olajšílen  -lna -o prid. () knjiž., redko olajševalen: olajšilna misel
  16.      olepševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja olepševálno prisl.: olepševalno opisovati kaj
  17.      omalovaževálen  -lna -o prid. () omalovažujoč: omalovaževalen gib, glas; omalovaževalne izjave omalovaževálno prisl.: omalovaževalno govoriti o čem
  18.      omejeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na omejevanje: omejevalni ukrepi / omejevalne pripombe
  19.      opálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na opal: opalni uhani / opalna svetloba bela, mlečnateh. opalno steklo belo, neprozorno; opalna žarnica opálno prisl.: opalno modro nebo
  20.      opazoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na opazovanje: opazovalna doba; opazovalna lina / opazovalna naprava; opazovalno letalo / opazovalni oddelek; opremiti opazovalno postajo; opazovalna točka / opazovalna služba / opazovalni dar ♦ navt. (opazovalni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru
  21.      operabílen  -lna -o prid. () med. ki se da operirati: operabilna bula
  22.      opisoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na opisovanje: avtorjev opisovalni dar / njegove pesmi niso izpovedne, ampak opisovalne / opisovalna metoda
  23.      oplèn  -éna m ( ẹ́) agr. premično nameščen prečni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ročice: zaradi prevelike teže se je oplen prelomil ◊ žel. naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih
  24.      oplenítev  -tve ž () glagolnik od opleniti: oplenitev gradu
  25.      opleníti  in opléniti -im dov. ( ẹ́) izropati: oplenili so ladje z dragocenim tovorom ∙ napadalci so ga oplenili oropali oplenívši zastar.: oplenivši mesto, se je sovražnik umaknil oplénjen -a -o: oplenjena trgovina

   926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA