Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lema (26-50)

26.      akútnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost akutnega: akutnost problema / akutnost bolezni ♪
27.      alienacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od alienacija: alienacijska problematika ♪
28.      analíza  -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate ♪
29.      aperçu  -ja [apersí] m (ȋ) knjiž. duhovita domislica ali pripomba: pomemben aperçu // kratek pregled: dal nam je samo aperçu problema ♪
30.      aprióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema; apriorne in izkustvene metode; njihova trditev je apriorna ♪
31.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid ♪
32.      bégavček  -čka m (ẹ̄) begavec: ukvarjati se s problematiko begavčkov ♪
33.      bípoláren  -rna -o prid. (ȋ-ȃ) elektr. ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni vod; pren. bipolarno tolmačenje problema ♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma ♪
34.      birokrácij  -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija ♪
35.      bístven  -a -o prid., bístvenejši (ȋ) nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega ♪
36.      bístvo  -a s (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je // knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu ● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko ♪
37.      brezprizóren  -rna -o prid. (ọ̄) v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen: brezprizorni otrok; sam.: vzgojna problematika brezprizornih ♪
38.      celokúpnost  -i ž (ū) publ. celota, celotnost, skupnost: širiti zavest narodne celokupnosti; odgovornost pred celokupnostjo; celokupnost odnosov; prikazati celokupnost problematike ♪
39.      celovít  -a -o prid., celovítejši (ȋ) knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost celovíto prisl.: problematiko je treba obravnavati celovito ♪
40.      celovítost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost celovitega: cilj vzgoje je celovitost človeka; celovitost odrske kreacije / občutek za celovitost problematike / spoštovati ozemeljsko celovitost držav ♪
41.      deklaratívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deklarativnega: deklarativnost pesmi; programska deklarativnost / ekspr.: pri reševanju problema so ostali le pri deklarativnosti; papirnata deklarativnost ♪
42.      dél  -a [tudi deu̯] m (ẹ̄) 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu sem pustil del sebe 2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo: razstaviti stroj na glavne dele; kupovati motor po delih; nadomestni, rezervni del; posamezni deli aparata; sestavni deli avtomobila / deli telesa 3. z rodilnikom kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa: prišli so iz raznih delov dežele / vzhodni del Azije; publ. nevarno žarišče vojne v tem delu sveta / streha se znižuje proti zadnjemu delu avtomobila; brada mu pokriva spodnji del obraza; nadzemni del rastline; zgornji del stavbe je razsvetljen; obodni del pri kolesu; del lista, kjer vstopa glavna žila / jutro je najlepši del dneva / to je le del celotnega problema ♦ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške // z oslabljenim pomenom izraža količinsko omejitev: večji del izdelkov izvažajo; velik del ljudi tega ne ve; del vaščanov se vozi na delo v mesto; glavni del življenja je prebil v tujini 4. delež: vsak od dedičev je dobil enak del / tudi on je prispeval svoj del k uspehu ● star. dobil je svoj del prestopku primerno kazen; zastar. za moj del je ničvrednež po mojem mnenju; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; delali so večji del ponoči večinoma, po večini ♪
43.      detájlen  -lna -o prid., detájlnejši (ȃ) ki zajema, upošteva vse podrobnosti, nadrobnosti; podroben, nadroben: detajlen načrt, opis, prikaz; plan se ne spušča v detajlno gospodarsko upravljanje / detajlna skica skica posameznega dela detájlno prisl.: detajlno izdelana scenerija; detajlno razložiti potek dela; detajlno spoznati vso problematiko ♪
44.      determinácija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti ♪
45.      diahrón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. diahroničen: diahrono obravnavanje problema ♪
46.      diahróničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema ♦ lingv. diahronična lingvistika ♪
47.      diletántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na diletante: v kraju je deloval diletantski oder; nastop diletantske skupine / diletantska razlaga problema; predstava je po kritikovem mnenju diletantska ♪
48.      dinamízem  -zma m (ȋ) knjiž. 1. dinamičnost, dinamika: dinamizem dogodkov je zunanji znak notranje idejne in moralne problematike; dinamizem njegove življenjske sile; politični dinamizem v odnosih med državami 2. kar povzroča, pospešuje razgibanost, živost dejanja: dramski dinamizem / ob takih filmih se sproščajo gledalčevi dinamizmi čustvene reakcije ◊ filoz. nazor, da je sila osnova vsega bivajočega in vzrok razvoja ♪
49.      dlakocépski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: šef je zelo strog in dlakocepski človek / dlakocepsko izvajanje pravilnika; dlakocepsko obravnavanje problema ♪
50.      dlakocépstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. razčlenjevanje problema do nepomembnih malenkosti: tvoje debatiranje vodi že v dlakocepstvo; brezplodno, doktrinarsko dlakocepstvo / dlakocepstvo uradnikov ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226