Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lek (3.776-3.800)


  1.      sintetizátor  -ja m (ȃ) 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo ♪
  2.      sínusen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinus 2: sinusne tablice / sinusna krivulja sinusova krivulja ◊ elektr. sinusna napetost napetost, ki se spreminja kot sinusova funkcija; fiz. sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga ♪
  3.      sípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo; sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo; vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči // z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto // veliko, hitro govoriti, kar izraža samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je sipalo iz njega 4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež; sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti ● knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokava sípati se 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek se sipa; ob vrtanju rova se je zemlja sproti sipala 2. ekspr. drug za drugim hitro prihajati: delavci so se sipali na dvorišče / slabe novice so se kar sipale ● knjiž. listi se že sipajo odpadajo, se usipajo; knjiž. sipati se s pepelom posipati se s pepelom sipajóč -a -e: sipajoč kletvice, je odšel; nenehno sipajoča se vprašanja ♪
  4.      sìr  síra m (ȉ í) živilski izdelek, ki se dobi z izločitvijo trdne snovi iz mleka in odstranitvijo odvečne vode: jesti, rezati sir; kolobar, košček sira / sir je dozorel; delati sir / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; francoski siri; kozji, ovčji sir; mazavi sir ali sir za mazanje; topljeni sir; sir s plesnijo z žlahtno plesnijo na površini ali v notranjosti ◊ agr. mastni, polmastni, pusti sir; mehki, poltrdi, trdi sir; gastr. ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu; mesni sir mesni izdelek iz drobno sesekljanega mesa ali drobovine, podoben siru; sadni sir trdna, siru podobna snov iz razkuhanega, skozi gosto sito pretlačenega sadja; tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; gavda (sir) trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo ♪
  5.      sirárnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico ♪
  6.      sirárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sirarje ali sirarstvo: sirarsko delo / sirarski kotel, nož; sirarska kad; sirarska skuta skuta iz siriščne, sladke skute; sirarsko mleko mleko, namenjeno za predelavo v sir ♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; zool. sirarska muha muha, ki leže jajčeca v sirovo skorjo, Phiophila casei ♪
  7.      sírček  -čka m (ȋ) 1. skuta: kruh s sirčkom; sirček kot namaz // agr. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: oblikovati sirčke / hlebček sirčka 2. nav. ekspr. manjšalnica od sir: jedel bi malo sirčka in kruh / škatla sirčkov ♪
  8.      sirílo  -a s (í) agr. snov za koagulacijo mleka: mleku dodati razredčeno sirilo ♪
  9.      siríšče  -a s (í) agr. iz siriščnika pridobljena snov za usirjenje mleka: usiriti mleko s siriščem / industrijsko sirišče pridobljeno iz siriščnika z industrijskim postopkom; naravno sirišče izluženo v sirotki iz posušenega siriščnika; sirišče v prahu ♪
  10.      siríščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sirišče: siriščni encim / siriščni siri siri, izdelani s siriščem; siriščna sirotka sirotka, pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo sirišča ♪
  11.      síriti  -im nedov. (í ȋ) 1. izdelovati sir: siriti v sirarni 2. delati, da se iz mleka izloči sirnina: planšarice so sirile in medle; navadno se siri v kotlu / siriti mleko síriti se knjiž. strjevati se: v žilah se mu siri kri ♪
  12.      sírjenje  -a s (ȋ) glagolnik od siriti: sirjenje mleka ♪
  13.      sirnína  -e ž (ȋ) agr. snov, ki se izloča iz mleka s pomočjo sirišča: proizvodnja sirnine ♪
  14.      siromášen  -šna -o prid., siromášnejši (á ā) 1. ki ima malo materialnih dobrin: otroci siromašnih staršev; bili so siromašni / siromašnejši deli mesta 2. ki ima malo določene stvari: siromašna ruda / ta živila so siromašna z vitamini in minerali / ekspr.: duhovno siromašen človek; njegov jezik je siromašen 3. skromen, nerazkošen: živeli so v majhni, siromašni hiši; siromašna obleka / siromašno življenje siromášno prisl.: siromašno živeti; biti siromašno oblečen; sam.: prišli so bogati in siromašni ♪
  15.      siromáški  -a -o prid. (á) star. siromašen: siromaški ljudje / siromaška hiša; siromaška obleka siromáško prisl.: siromaško živeti; bil je siromaško oblečen ♪
  16.      siróten  -tna -o prid. (ọ̄) star. siromašen: sirotni ljudje / sirotna hiša; sirotna obleka / sirotno življenje ● star. po smrti staršev so za sirotne otroke skrbeli sorodniki osirotele sirótno prisl.: živeti sirotno; imela je sirotno majhno balo ♪
  17.      sírotka  -e ž (í) 1. rumeno zelenkasta tekočina, ki ostane po izločitvi sirnine iz mleka: odliti sirotko; skleda kislega mleka in sirotke ♦ agr. kislinska, siriščna sirotka pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo mlečne kisline, sirišča 2. slabš. bled, slaboten človek: le kaj more storiti taka sirotka / kot psovka ti sirotka zelena 3. star., navadno v zvezi krvna sirotka krvni serum: vzeti bolniku krvno sirotko ♪
  18.      sistém  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem // astr. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca 2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki 3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov 4. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača 5. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi 6. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu // tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja 7. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem 8. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem ◊ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. informacijski, operacijski, računalniški sistem; trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; jur. volitve po večinskem sistemu; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lingv. glasovni sistem jezika; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; muz. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem ♪
  19.      sistémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sistem: sistemske značilnosti / sistemsko reševanje problemov / razvrstitev živali v sistemske enote v sistematske enote ♦ elektr. sistemski podatki podatki, ki omogočajo obdelavo uporabnikovih programov v računalniškem sistemu; jur. sistemska rešitev rešitev v zakonodaji zaradi enotnosti pravnega sistema sistémsko prisl.: sistemsko združevati ♪
  20.      sitnáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. biti siten, kazati sitnost: kar naprej sitnari; sitnariti zaradi dela; spet sitnari nad prodajalkami / rada bi še malo čaja, je sitnarila / komarji sitnarijo zlasti ponoči 2. z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skušati priti do česa: morda bi uspel, če bi sitnaril; sitnari za novo obleko ♪
  21.      síto  -a s (í) 1. priprava iz ogrodja z gosto mrežo, zlasti za sejanje moke: izdelovati sita; mreža, obod sita / presejati skozi sito; po sejanju ostanejo otrobi na situ; gosto, redko sito; svileno, žičnato sito; sito za belo moko / mlinsko sito ♦ čeb. čebelno sito priprava iz matične rešetke za ločevanje čebel od trotov; elektr. električno sito priprava, ki prepušča samo tok določenih frekvenc; fot. sito priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv; filter // redko cedilo: pretlačiti jagode skozi sito; odcediti solato na situ 2. ekspr., navadno v zvezi z biti, dati izraža podrobno kritično obravnavo, pretres z namenom odstraniti nebistveno, slabo: danes bodo na situ njegove izjave; dati na sito vse kandidate / predlogi so šli skozi različna sita / sito cenzure, zgodovine ♪
  22.      sív  -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) 1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim; sivi lasje; siva megla; vojaki v sivih uniformah; ima sive oči; nebo je bilo sivo; siv v obraz; pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv; siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva // ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti 2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah // za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo ● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem ◊ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivka sívo prisl.: sivo se oblačiti; sivo bled obraz; sivo popleskane stene / piše se narazen ali skupaj: sivo lisast ali sivolisast; sivo moder; sivo zelen; sam.: moški v sivem sivo oblečen; okras v rjavem in sivem ♪
  23.      sívec  -vca m (ȋ) 1. siva žival, navadno vol: voz sta vlekla močna sivca; sivec in plavec / vol sivec ♦ vet. jabolčasti sivec konj sive barve z večjimi temnejšimi okroglimi pegami po telesu 2. nav. slabš. sivolas moški, navadno star: sivec mu je dajal nauke; onemogli sivec / star sivec ● knjiž., ekspr. na nebu je bil težek sivec siv oblak ♪
  24.      sivína  -e ž (í) 1. lastnost sivega, siva barva: sivina neba, oči / sivina jesenskih, zimskih dni / ekspr. sivina življenja / ekspr. sivina misli 2. kar je sivo sploh: lasje so že pomešani s sivino / oblečen je bil v sivino v sivo obleko ♦ anat. siva živčna snov v osrednjem živčevju ♪
  25.      skafándrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skafander: skafandrski material / skafandrska čelada, obleka ♪

   3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA