Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lek (201-225)



  1.      elektrovézje  -a s (ẹ̑) žarg., elektr. električno vezje: sestavljavec elektrovezij
  2.      elektrovòd  -óda m ( ọ́) naprava za prenos električne energije; električni vod: graditi elektrovod; žice elektrovoda
  3.      elektrovóden  -dna -o (ọ̄) pridevnik od elektrovod: telefonski in elektrovodni drogovi
  4.      eléktrum  -a m (ẹ̑) min. samorodno zlato, ki vsebuje približno četrtino srebra: elektrum so v starem veku pridobivali v Španiji ♦ metal. zlitina bele barve s približno 50 odstotki zlata in 50 odstotki srebra; num. zlitina zlata in srebra, ki se je v stari Grčiji uporabljala za kovanje zlatnikov
  5.      fleksibílen  -lna -o prid. () knjiž. spremenljiv, nestalen: človek je najbolj fleksibilen faktor v kmetijski proizvodnji
  6.      fleksibílnost  -i ž () knjiž. spremenljivost, nestalnost: fleksibilnost cen; fleksibilnost delovne sile / fleksibilnost človekovega značaja
  7.      fleksíja  -e ž () 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje: nominalna fleksija 2. med. upogibanje, upogib: fleksija sklepa 3. geom. količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo
  8.      fleksíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na fleksijo: fleksijski jeziki / fleksijska otrplost / fleksijska ukrivljenost
  9.      fleksúra  -e ž () geol. guba, ki je na pregibu stanjšana, kolenčasta guba
  10.      flektíranje  -a s () glagolnik od flektirati: flektiranje glagola, samostalnika / flektiranje noge
  11.      flektírati  -am nedov. in dov. () 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno
  12.      fótoeléktričen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) fiz. nanašajoč se na spreminjanje svetlobne energije v električno: fotoelektrični tok / fotoelektrični efekt fotoefekt; fotoelektrična celica
  13.      grámmolékula  -e ž (-ẹ̑) kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol
  14.      harlekín  -a m () šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin // slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin ◊ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
  15.      harlekináda  -e ž () gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada
  16.      harlekínski  -a -o prid. () nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj harlekínsko prisl.: harlekinsko smešen
  17.      harlekínstvo  -a s () harlekinsko vedenje, ravnanje: odbija me njegovo harlekinstvo
  18.      hídroelektrárna  -e ž (-) elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: hidroelektrarna obratuje ♦ elektr. pretočna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena
  19.      hídroeléktričen  -čna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah: izkušnje pri gradnji hidroelektričnih naprav
  20.      híperkataléktičen  -čna -o prid. (-ẹ́) lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en (nepoudarjen) zlog več
  21.      intelékt  -a m (ẹ̑) knjiž. um, razum: imeti kritičen intelekt; človek velikega intelekta / ravnati se po intelektu, ne po instinktu / pooseb. to so dognali veliki intelekti
  22.      intelektuálec  -lca m () kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik: intelektualci so proti sklepu protestirali; sodelovanje intelektualcev in delavcev; pisatelji, umetniki in drugi intelektualci
  23.      intelektuálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na intelekt; umski, razumski: za to delo je potreben velik intelektualni napor; intelektualni razvoj; intelektualna dejavnost, sposobnost, svoboda / emocionalne in intelektualne prvine v pesmi / intelektualni delavci; intelektualno delo // nanašajoč se na intelektualce, razumniški: intelektualni poklici; intelektualna elita intelektuálno prisl.: začel je intelektualno propadati; intelektualno skovana prispodoba
  24.      intelektualístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar // nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično intelektualístično prisl.: intelektualistično obarvana romantika
  25.      intelektualizácija  -e ž (á) glagolnik od intelektualizirati: intelektualizacija umetniškega dela / intelektualizacija človeka

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA