Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lek (1.001-1.025)



  1.      flúid  tudi flúidum -a m () 1. knjiž. razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar: ta življenjski nazor daje umetnini enkraten fluid; predstava izžareva svojevrsten fluid intimnosti; gledališki fluid; lirični fluid 2. nekdaj domnevna tekočina, ki prenaša energijo, elektriko: električni fluid; pren., knjiž. gore, oblite z modro sivim fluidom ◊ fiz. snov, ki se lahko pretaka
  2.      fluorescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fluorescenco: fluorescenčna snov / fluorescenčna svetloba ♦ elektr. fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; fluorescenčna žarnica; med. fluorescenčni mikroskop mikroskop, pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta
  3.      fluorescénten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. fluorescenčen: fluorescentna snov ♦ elektr. fluorescentna žarnica
  4.      fókus  -a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče
  5.      fókusen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fokus: fokusna globina ♦ elektr. fokusna žarnica žarnica, katere nitka ima glede na vznožek predpisano lego
  6.      foniatríja  -e ž () med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj: odprli so oddelek za foniatrijo / strokovnjak za foniatrijo
  7.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči
  8.      fórmula  -e ž (ọ̑) 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule ♦ bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula // kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli / kemijska formula 2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze 3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti
  9.      fórtran  -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu
  10.      fosfatírati  -am nedov. in dov. () teh. s fosfatno prevleko zaščititi železo pred korozijo: fosfatirati vijake fosfatíran -a -o: fosfatirana žica
  11.      fótocélica  in fóto célica -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tok
  12.      fótoefékt  -a m (ọ̑-ẹ̑) fiz. izbijanje elektronov iz kovin s svetlobo
  13.      fótoelemènt  -ênta m (ọ̑- ọ̑-é) fiz. priprava za merjenje osvetljenosti z električno napetostjo, ki jo povzroča ta osvetljenost
  14.      fótofíniš  -a m (ọ̑-) šport. fotografski posnetek prihoda tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj, po katerem se določi njihov vrstni red: zmagovalca so določili s fotofinišem // fotografska kamera z elektronsko uro za avtomatsko snemanje vrstnega reda in zapis doseženega časa ob prihodu tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj
  15.      fotón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec elektromagnetnega valovanja: fotoni z visoko energijo
  16.      fótotelegrám  -a m (ọ̑-) ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto: oddati fototelegram
  17.      fótoupòr  in fóto upòr -ôra m (ọ̑- ọ̑-ó) fiz. priprava, v kateri se odvisnost električne upornosti od osvetljenosti izkorišča za merjenje te osvetljenosti
  18.      frájerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na frajerje: frajerska obleka / frajerski tip / frajersko obnašanje frájersko prisl.: frajersko govoriti
  19.      frappé  -ja [-pé] m (ẹ̑) gastr. osvežujoča mešana brezalkoholna ali alkoholna pijača s sadjem, sladoledom in mlekom: kavni, malinov frappé
  20.      frátrski  -a -o (á) pridevnik od frater: fratrska obleka
  21.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvencoelektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco
  22.      frekvénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na frekvenco: frekvenčna tabela / frekvenčna razporeditev ◊ elektr. frekvenčni pretvornik pretvornik, ki pretvarja izmenični tok ene frekvence v izmenični tok druge frekvence; lingv. frekvenčni slovar slovar, ki vsebuje podatke o pogostnosti rabe besed
  23.      frésko  -a m (ẹ̑) tekst. volnena tkanina iz trdo sukane preje, tkana v platneni vezavi: obleka iz freska
  24.      frfránje  -a s () glagolnik od frfrati: frfranje obleke / frfranje sinic okrog krmilnice
  25.      fritéza  -e ž (ẹ̑) električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja, cvrtnik: domače in uvožene friteze

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA