Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lari (26-50)

26.      koláriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. opravljati kolarska dela: poleti kmetuje, pozimi pa predvsem kolari ♪
27.      kozlaríja  -e ž (ȋ) slabš. neumno dejanje ali ravnanje: ne delaj kozlarij // literarno delo, sestavek, film brez vrednosti: take kozlarije že dolgo ni bral, gledal ♪
28.      maláričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malaričen človek / malarični napadi / malarično področje // knjiž., ekspr. trpeč, bolan: malaričen nasmešek ♪
29.      malárija  -e ž (á) bolezen z občasnimi napadi mrzlice: prenašati malarijo; zdraviti malarijo s kininom; oboleti za malarijo; povzročitelji malarije ♦ med. tropska malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; (malarija) kvartana z napadi na štiri dni; (malarija) terciana z napadi na tri dni ♪
30.      malaríja  -e ž (ȋ) žarg. slikarstvo: zanimati se za malarijo / pokazal mu je svojo najnovejšo malarijo slike, sliko ♪
31.      malárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malarijski komar / malarijsko močvirje / malarijski napadi malarični ♪
32.      malárik  -a m (á) med. kdor ima malarijo: zdravljenje malarikov ♪
33.      malarín  -a m (ȋ) enoročna sekira s podaljšanim sprednjim delom lista: klestiti veje z malarinom ♪
34.      masláriti ¹ -im nedov. (á ȃ) izdelovati maslo: maslaril je za trg ♪
35.      masláriti ² -im nedov. (á ȃ) nar. dolenjsko počasi, brez pravega dela hoditi: toliko je dela, on pa maslari okrog hiše / kod si pa maslaril hodil ♪
36.      mularíja  -e ž (ȋ) pog. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: mularija se je obešala na kolo, voz; prepovedujem ti igrati se s to mularijo / kot nagovor vam bom že pokazal, koga boste imeli za norca, mularija grda // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi sama mularija; mularija naše ulice / odpeljal je svojo mularijo na sprehod sinove in hčere ♪
37.      nèpolarizíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) fiz., v zvezi nepolarizirana svetloba svetloba, ki nima določene smeri električnega polja ♪
38.      níčlarica  -e ž (ȋ) star. mehka bela moka: kupiti kilogram ničlarice ♪
39.      núlarica  -e ž (ȗ) star. mehka bela moka: kruh iz nularice / dvojna nularica ostra bela moka ♪
40.      ogláriti ¹ -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z žganjem oglja: oglaril je v gozdovih ♪
41.      ogláriti ² -im nedov. (á ȃ) 1. nar. fantovati, vasovati: vse noči oglari; fant že dolgo oglari pod njenim oknom 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so prišli oglarit ♪
42.      órglarica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od órglar: na koncertu je nastopila tudi orglarica ♪
43.      oslaríja  -e ž (ȋ) slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije // kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo — oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija ♪
44.      otorinolaringológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za otorinolaringologijo: pregled pri otorinolaringologu ♪
45.      otorinolaringologíja  -e ž (ȋ) veda o ušesu, nosu, grlu in njihovih boleznih ♪
46.      otorinolaringolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otorinolaringologe ali otorinolaringologijo: otorinolaringološki kongres; otorinolaringološke raziskave / otorinolaringološka klinika ♪
47.      partikularíst  -a m (ȋ) nav. slabš. pristaš partikularizma ♪
48.      partikularístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na partikularizem: partikularistične težnje / partikularistična podjetja ♪
49.      partikularízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. težnja po uveljavljanju določenega ozemlja v okviru države, po osamosvojitvi, odcepitvi: boriti se proti partikularizmu; partikularizem v gospodarstvu / deželni stanovi so bili nosilci pokrajinskega partikularizma ♪
50.      pepeláriti  -im nedov. (á ȃ) nekdaj pridobivati pepel ali pepeliko: pepelarili so za steklarno ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176