Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lan (901-925)


  1.      ekú  in ecú -ja [eku] m (ȗ) denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti: posojilo v višini pol milijona ekujev ♪
  2.      eléktrotéhničen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrotehniko: elektrotehnični izdelki / elektrotehnična šola elektrotehniška šola ♦ teh. elektrotehnični baker, porcelan baker, porcelan, ki se uporablja v elektrotehniki ♪
  3.      elemènt  -ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti 2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega 3. faktor, činitelj, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti 4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi 5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa 6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi ● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen ◊ bot. florni element rastline, značilne za določeno področje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj ♪
  4.      elípsa  -e ž (ȋ) 1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna: narisati elipso / planeti se gibljejo okrog sonca po elipsah / kolo je dobilo obliko elipse // lik, ki ga omejuje ta črta: izračunati ploščino elipse; središče elipse; velika os elipse njen najdaljši premer 2. lingv. neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati, izpust: pisatelj rad uporablja elipse ♪
  5.      elíptičnost  -i ž (í) geom., lingv. lastnost, značilnost eliptičnega: eliptičnost poti planeta / pojav eliptičnosti v moderni poeziji ♪
  6.      elongácija  -e ž (á) astr. s kotnimi merami izražena navidezna oddaljenost planeta od Sonca: v največji elongaciji je vidnost Večernice najboljša / vzhodna elongacija položaj planeta vzhodno od Sonca; zahodna elongacija položaj planeta zahodno od Sonca // fiz. odmik, odklon točke od ravnotežne lege ♪
  7.      emájl  -a m (ȃ) 1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov: emajl na posodi je razpokal; nanašati emajl; bel, moten emajl / kritni, osnovni emajl // pog. izdelek, prekrit, prevlečen s to snovjo: kuhinjski porcelan in emajl je lepo zložila v omaro 2. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone; sklenina: razpoka v emajlu ♪
  8.      emisár  -ja m (á) politični ali vojaški odposlanec, ki ima navadno tajno, zaupno nalogo: diplomatski, vojaški emisar; predsednik vlade je sprejel emisarja uporniškega gibanja ♪
  9.      emisíja  -e ž (ȋ) 1. fin., navadno z rodilnikom dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja: vlada je napovedala emisijo državnih obveznic; emisija bankovcev, denarja; emisija znamk // količina naenkrat izdanega denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic: kreditirati iz dodatne emisije; potreba po novih emisijah denarja; lanska emisija znamk vsebuje tudi serijo z žuželkami 2. fiz. oddajanje valov, delcev, sevanje: emisija radijske antene / emisija svetlobe / termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin 3. knjiž. (radijska, televizijska) oddaja: gledalci obalnih krajev so lahko takrat gledali le tuje emisije; ukinili so vse govorne emisije / radijska, televizijska emisija ♪
  10.      ému  tudi emú -ja m (ẹ̑; ȗ) zool. velika ptica, ki živi v Avstraliji, Dromaeus novaehollandiae ♪
  11.      éncijan  in enciján -a m (ẹ̑; ȃ) 1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti: šopek planik in encijana ♦ bot. rumeni encijan gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko; košutnik // tinktura iz korenik rumenega encijana: zdraviti se z encijanom 2. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenik rumenega encijana: popiti kozarček encijana ♪
  12.      enciklopédičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko enciklopédično prisl.: enciklopedično izobražen človek ♪
  13.      energétika  -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo: škodljivost neskladnega razvoja energetike in bazične industrije / energetika države sloni predvsem na premogu // nauk o energiji: članek o energetiki 2. energetizem: načela energetike ♪
  14.      ênkrat  prisl. (é) izraža, da kaj nima ponovitve: enkrat v življenju je bil bolan; enkrat ugrizniti jabolko; niti enkrat se ni zmotil; samo enkrat, enkrat samkrat je bil tam // izraža eno ponovitev: enkrat pet je pet; zdravilo jemlji enkrat na dan; tekst enkrat prepiši; govori z njim še enkrat; drv je za enkrat zakuriti / pot je točno enkrat daljša; ekspr. nova hiša je še enkrat lepša kot stara veliko, dosti / kot vzklik še enkrat izraža zahtevo po ponovitvi; kot pretnja, svarilo kaj si pa naredil, samo še enkrat ● pog. enkrat sem ti bil za norca, dvakrat ti ne bom ne bom več pustil, da bi se norčeval iz mene; tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden ♪
  15.      enôta  -e ž (ó) s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature 2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote 3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov ◊ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; ekon. delovna enota organizacijska tvorba v gospodarski organizaciji ali ekonomski enoti, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa ♪
  16.      enôten  -tna -o prid. (ó) 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik // za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje 2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen // katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini // nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno 3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država // katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga ● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov ◊ jur. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor enôtno prisl.: enotno nastopiti; roman ne učinkuje enotno ♪
  17.      enôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost enotnega: a) ta dogodek je razbil enotnost stranke; boriti se za enotnost; publ. pogovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja in enotnosti / etnična, jezikovna enotnost / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov b) enotnost kompozicije, geološke strukture c) razgovori so potrdili enotnost pogledov ◊ ekon. načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; lit. enotnost kraja, časa in dejanja značilnost (francoske) klasicistične dramaturgije, da je v dramskem delu en sam prostor, čas štiriindvajsetih ur in dogajanje brez epizod; ped. enotnost šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima eno samo možnost šolanja; polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; soc. enotnost nasprotij, protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
  18.      éntlarica  -e ž (ẹ̑) pog. stroj za entlanje: entlati na entlarici ♪
  19.      éntlati  -am nedov. (ẹ̑) obrt. s cikcak vbodi, navadno strojno, šivati čipke, vložke na blago: zna entlati // s cikcak vbodi, navadno strojno, robiti blago: prt sem dala entlati / entlati notranji rob obleke éntlan -a -o: obleka je entlana ♪
  20.      epicíkel  -kla m (í) astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje ♪
  21.      epigramátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na epigram: epigramatični verzi / epigramatičen članek jedrnat in duhovit ♪
  22.      epístola  -e ž (ȋ) knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih: Horacijeve epistole o pesništvu / Župančičeva Velikonočna epistola sinu ♦ rel. odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; berilo ♪
  23.      esêr  -a m (ȇ) nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke: Leninove teze proti eserom ♪
  24.      estráda  -e ž (ȃ) 1. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami; cesarica je sedela na estradi 2. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk ♪
  25.      etažêra  -e ž (ȇ) knjiž. stojalo s policami: vzeti knjigo z etažere; etažera s porcelanom ♪

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA