Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lan (351-375)



  1.      planšaríja  -e ž () (navadno) manjša stavba za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka: prenočil je v planšariji; s skodlami krita planšarija
  2.      planšáriti  -im nedov.) pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka: več let je planšarila na oddaljeni planini
  3.      plánšarski  -a -o prid. () nanašajoč se na planšarje ali planšarstvo: planšarska koča / veselil se je planšarskega življenja na planini
  4.      plánšarstvo  -a s () dejavnost planšarjev: planšarstva se je naučil od starejših planšarjev; pomen planšarstva na Gorenjskem
  5.      plánta  -e ž () nar. zahodno v vrsto posajena trta: hodil je med plantami in si ogledoval zoreče grozdje // pas zemlje med dvema vrstama trte: v plante so posadili peso
  6.      plántati  -am nedov. () 1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega: če se stroj pokvari, boš ti plantal / pri tem učitelju bo plantal bo imel težave; se bo moral veliko učitiekspr. zdaj bo pa knjiga plantala treba se bo učiti; ekspr. pri nas je v glavnem polenta plantala smo jedli v glavnem polento; ekspr. naš voz se je pokvaril, zdaj bo moral pa vaš plantati zdaj bo moral voziti vaš voz 2. nar. vzhodno šepati: fant malo planta
  7.      plántav  -a -o prid. (ā) nar. vzhodno šepast, šepav: bil je plantav fant / plantava kobila
  8.      plantáža  -e ž () obsežno zemljišče, na katerem se gojijo navadno istovrstne rastline: nasaditi, obdelovati plantažo; lastnik plantaže; plantaže v Južni Ameriki / bombažna plantaža; plantaže breskev, jagod; plantaže kavčukovcev / poskusna plantaža ♦ gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena
  9.      plantážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na plantažo: plantažni nasad, sadovnjak / plantažni breskov, gozdni nasad / plantažno gojenje dreves; razvijati plantažno sadjarstvo / plantažni veleposestnik / plantažno gospodarstvo, podjetje plantážno prisl.: plantažno gojiti cvetlice
  10.      plantážnik  -a m () v nekaterih deželah lastnik plantaže: plantažniki so najemali delavce za obiranje bombaža; je eden izmed najbogatejših plantažnikov na svetu; plantažniki v koloniji
  11.      plánum  -a m () grad. podlaga za zgornji ustroj cestišča, železniške proge: dokončati, pripraviti planum
  12.      plapolánje  -a s () glagolnik od plapolati: že od daleč se je videlo plapolanje zastav / opazoval je plapolanje ognja na ognjišču; ni mogel brati zaradi plapolanja svetlobe / nemirno plapolanje domišljije // šum, ki ga povzroča tako gibanje: ležal je na jadrnici in prisluškoval plapolanju jader ◊ elektr. neredno in počasno spreminjanje svetlobe
  13.      podeželàn  in podeželán tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m ( á; ) kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani
  14.      podeželánka  tudi podeželjánka -e ž () ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke
  15.      podlánka  in pódlanka -e ž (; ọ́) zool. mehkejša in krajša dlaka pri živali, ki je pod zgornjo, tršo: pozimi je podlanka gostejša in svetlejša
  16.      pofurlániti  -im dov.) narediti kaj furlansko: prebivalce so popolnoma pofurlanili / pofurlaniti vasi
  17.      poklánjati  -am nedov. () 1. nav. ekspr. dajati komu kaj a) v last brez plačila: rad je poklanjal cvetlice; poklanjati komu kaj za spomin, v zahvalo / dov. to vam poklanjam za spomin; pren. mladinske delovne brigade so naši skupnosti poklanjale številne delovne zmage b) ne da bi zaslužil: poklanjati dobre ocene 2. knjiž. dajati, namenjati: oblikovanju prostora ni poklanjal posebne pozornosti ● knjiž. poklanjati komu zaupanje zaupati mu poklánjati se klanjati se: poklanjal se je na vse strani; kadar so ga srečali, so se mu spoštljivo poklanjali / poklanjajo se mu kot vrhovnemu poglavarju
  18.      polánda  -e ž () zool. skuši podobna morska riba, Sarda sarda
  19.      póllanén  -a -o [l] prid. (ọ̑-ẹ̑) tekst. ki je iz bombažne in lanene preje: pollanena tkanina; rjuhe iz pollanenega platna
  20.      pólslán  -a -o [s] prid. (ọ̑- ọ̑-á) ki ni popolnoma slan: polslana jed ♦ geol. polslana voda voda, ki je mešanica morske in sladke vode; somornica; polslano morje morje, v katerem se mešata morska in sladka voda
  21.      polúlanka  -e ž () otr. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: polletna polulanka
  22.      porcelán  -a m () loščena žgana glina najboljše vrste: kip, krožnik iz porcelana // izdelek iz take gline: ima veliko porcelana; omara za porcelan; bila je krhka in nežna kot porcelan / ročno poslikan kitajski porcelanteh. elektrotehnični porcelan ki se uporablja v elektrotehniki
  23.      porcelánast  -a -o prid. () ki je iz porcelana: porcelanast krožnik; porcelanasta posoda / velika porcelanasta pipa // podoben porcelanu: porcelanaste hišice morskih polžev / knjiž., ekspr. ženska s porcelanasto kožo zelo belo, gladko
  24.      porcelánka  -e ž () knjiž. porcelanasta pipa: kaditi iz dolge porcelanke ◊ petr. porcelanka kaolin; zool. pisana porcelanka morski polž z lisasto porcelanasto hišico, Cypraea tigris
  25.      porcelánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na porcelan: porcelanska masa / porcelanska industrija / pridobivanje porcelanske gline 2. porcelanast: porcelanski krožnik; krhka porcelanska skodelica

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA