Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Lan (226-250)
- melancána -e ž (ȃ) enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad, jajčevec: prodaja paradižnike in melancane / dušene melancane ♪
- mélange -ea in melanž -a [melánž] m (ȃ) tekst. izdelek iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: naročiti mélange / volneni mélange; neskl. pril.: mélange preja, tkanina / zelena mélange (barva) barva, ki jo tvorijo različne barve, med katerimi prevladuje zelena ♪
- melanhóličen -čna -o prid. (ọ̑) čustveno zelo prizadet in pesimistično razpoložen: melanholičen človek; postati melanholičen / melanholičen temperament // ki izraža tako prizadetost in tako razpoloženje: melanholičen pogled / obšle so ga melanholične misli / melanholična jesenska pokrajina ♪
- melanholíja -e ž (ȋ) 1. duševno stanje, značilno za človeka melanholičnega temperamenta: obšla ga je melanholija; hitro se je otresel melanholije / melanholija v glasu, očeh / melanholija jesenske pokrajine 2. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v žalostnem, mračnem razpoloženju, v nesproščeni duševni in telesni dejavnosti: bolnik z akutno melanholijo ♪
- melanhólik -a m (ọ́) človek melanholičnega temperamenta: velik melanholik je; melanholiki in sangviniki ♪
- melanín -a m (ȋ) biol. snov, ki daje koži, lasem rjavo, temno barvo: v koži črncev je veliko melanina ♪
- melanít -a m (ȋ) teh. laminat slovenske proizvodnje: obložiti z melanitom; neskl. pril.: melanit plošča ♪
- melanóm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih pigmentnih celic ♪
- melanž gl. mélange ♪
- mezlán -a m (ȃ) tekst. tkanina iz lanene osnove in volnenega votka, navadno v platneni vezavi: obleka iz mezlana ♪
- mezlánast -a -o prid. (ȃ) tekst. ki je iz mezlana: takrat so nosili še mezlanaste hlače; mezlanasta obleka ♪
- milánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica ♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno ♪
- miškulánca -e ž (ȃ) pog., ekspr. spletka, intriga: zmeraj imajo kake miškulance; za tem so spet neke miškulance ♪
- mónoplán -a m (ọ̑-ȃ) aer. letalo z enojnimi krili; enokrilnik: dvosedežni monoplan ♪
- nadlánka -e ž (ȃ) zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo: letni kožuh ima krajšo nadlanko; nadlanka rjave, temne barve ♪
- nàdplánski -a -o prid. (ȁ-ȃ) publ. ki presega plan: nadplanska količina žita ♦ ekon. nadplanski dobiček prva leta po 1945 dobiček, ki ga doseže podjetje z znižanjem s planom določenih stroškov ♪
- naklánjati -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. podarjati, poklanjati: naklanjati bogata darila / gospe mu naklanjajo prijazne nasmeške / naklanja jim veliko ljubezen, pozornost izkazuje, posveča // preskrbovati, omogočati: zaslužek naklanjajo rajši tujcem kot domačinom 2. star. nagibati, siliti: ljubezen do otrok ga naklanja k takim dejanjem / k ljubezni do svojcev človeka naklanja narava naklánjati se star. sklanjati se, nagibati se: za njegovim hrbtom se je naklanjal k njej / drevesa se naklanjajo nizko nad pot // bližati se čemu, končevati se: dan se že naklanja k večeru ♪
- naslanjáč -a m (á) udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti v naslanjaču; mehek, širok naslanjač ● ekspr. obdržal je predsedniški naslanjač mesto, položaj ◊ zool. vsak od dveh sekalcev za zgornjima glodačema pri zajcih ♪
- naslanjálo -a s (á) redko naslonjalo, naslonilo: stol z visokim naslanjalom ♪
- naslánjanje -a s (ā) glagolnik od naslanjati: pri naslanjanju lestve bi kmalu izgubil ravnotežje / roman kaže naslanjanje na ekspresionizem ♪
- naslánjati -am nedov. (ā) dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo naslánjati se 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati se z rokami na mizo; naslanjati se na ograjo, steno / na enem koncu se ključnica naslanja na prsnico 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti v
prostorsko neposrednem stiku s čim: jezero se na severu naslanja na hribe; zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje / ti prostori se naslanjajo na vežo // biti, nahajati se na kakem področju, navadno na večji površini: mesto se naslanja na južno stran hriba 3. publ., s prislovnim določilom biti odvisen: njegove sedanje pesmi se naslanjajo na ljudskega duha; optimizem se naslanja na povečanje izvoza; gradnja tovarne se naslanja na velike potrebe trga / naslanjati se na zgodovinske vire 4. publ., navadno v zvezi z na imeti, dobivati pomoč, podporo: ta stranka se naslanja na delavce / naslanjati se na lastne sile ● ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival ◊
lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj v govoru se povezujejo z njimi v naglasno enoto, celoto naslanjáje star.: naslanjaje se na brata, je prišepal do doma naslanjajóč -a -e: spal je, naslanjajoč glavo na mizo; naslanjajoč se na te dokaze, je zavrnil vse očitke ♪
- nèčlán -a m (ȅ-ȃ) kdor ni član: nečlani nimajo pravice glasovanja; na sestanek so povabili člane in nečlane ♪
- nèdodélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni dodelan, ni izdelan: nedodelan načrt; nedodelana hiša / ekspr. nedodelana osebnost ♪
- nèdodélanost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nedodelanega: nedodelanost osnutka, predloga / nedodelanost umetniške stvaritve ♪
- nègalánten -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326