Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lah (63-87)



  1.      naláhno  in na láhno prisl. () knjiž. nalahko, narahlo: nalahno se dotakniti; nalahno odpreti vrata; nalahno udariti / voda nalahno pljuska; začelo je nalahno snežiti; nalahno zibajoče se veje
  2.      naplahtáti  -ám dov.) pog. nalagati, prevarati: naplahtati koga; ekspr. včeraj so ga grdo naplahtali
  3.      láhek  -hka -o prid. (-á) nav. ekspr. ki ni lahek: spočita konja sta z lahkoto vlekla nelahek voz; nelahko breme / ima naporno, nelahko delo težko / nelahko vprašanje težko rešljivo
  4.      nèžláhten  -tna -o prid. (-á) knjiž. neplemenit: izogibal se je temu neprijaznemu, nežlahtnemu človeku / nežlahtne kovine
  5.      odlahníti  in odláhniti -em, in odláhniti -em dov. ( á; á ā) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: bolniku je odlahnilo / ko jo zagleda, mu vidno odlahne
  6.      odplahníti  in odpláhniti -em dov. ( á) odplakniti: odplahniti umazanijo / čas je odplahnil bolečino
  7.      olahkôtiti  -im dov.) star. olajšati: olahkotiti ljudem življenje / olahkotiti dihanje
  8.      omláhniti  -em dov.) star. postati mlahav: roke in noge so bolniku omlahnile / v brezdelju jim je duh omlahnil ● zastar. pazi, da ti načrt ne omlahne se ne izjalovi
  9.      oplahníti 1 in opláhniti -em dov. ( á) knjiž., redko uplahniti, upasti: balon je nenadoma oplahnil
  10.      oplahníti 2 in opláhniti -em dov. ( á) nar. oplakniti: oplahniti sod
  11.      oplahtáti  -ám dov.) pog. ogoljufati, prevarati: oplahtati koga; pri prodaji so ga oplahtali za pet tisoč dinarjev
  12.      pláh  -a -o prid. ( á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plah človek, otrok; plaha, nezahtevna ženska; biti plah v družbi; pren., ekspr. plaha misel // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plah nasmeh, pogled; ekspr. plahi koraki; plaho vedenje 2. knjiž. ki se boji; boječ: plaha srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je plaha 3. knjiž. slaboten, šibek: plahi plameni na ognjišču / plaha rdečica na obrazu pláho prisl.: plaho gledati; plaho šepetati, upati / v povedni rabi bilo mu je čudno plaho pri srcu
  13.      plahetáti  -ám nedov.) knjiž. plahutati: ptica plaheta v kletki / jata ptic je plahetala nad gozdom / ekspr. plašč mu plaheta okrog nog opleta
  14.      plahnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati po obsegu manjši: oteklina že plahni / ekspr. njegov trebušček plahni iz dneva v dan / balon je začel plahneti; pren., ekspr. zaloge hrane plahnijo; premoženje jim je naglo plahnelo 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: družbena moč plemstva je vse bolj plahnela; njegov ugled plahni / volja, zanimanje sta mi začela plahneti / jeza mu že plahni ∙ ekspr. drug za drugim so plahneli iz sobe naskrivaj, neopazno odhajali
  15.      plahníti  in pláhniti -em nedov. ( á) redko plahneti: oteklina že plahne / njihov idealizem je vse bolj plahnil
  16.      plahodráti  -ám nedov.) ekspr. plapolati, vihrati: perilo plahodra
  17.      plahodúšen  -šna -o prid.) knjiž., redko plah, malodušen: plahodušen človek / plahodušne misli
  18.      pláhoma  prisl. (ā) knjiž., redko boječe, plašno: plahoma vprašati
  19.      pláhost  -i ž (á) lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost
  20.      plahôta  -e ž (ó) knjiž. boječnost: divjad je izgubila vso plahoto; zajčja plahota // strah, tesnoba: obšla ga je neka plahota; stresla se je v plahoti
  21.      plahôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko boječ: plahoten otrok / plahotno prebujanje narave
  22.      pláhta  -e ž () 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi
  23.      plahtáti  -ám nedov.) pog. goljufati, varati: plahtati lahkoverne ljudi / plahtala je sosede, da še vedno žaluje za možem
  24.      pláhtica  -e ž () ekspr. manjšalnica od plahta: pokrili so se z nekako plahtico / kaj boš s tole plahtico zemlje / sneg naletava v plahticah v velikih kosmihbot. navadna plahtica zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti, Alchemilla vulgaris
  25.      plahún  -a m () slabš. bojazljiv, boječ človek: dokazati hoče, da ni plahun; posmehoval se je plahunom

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA