Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Lah (51-75)
- izplahováti -újem tudi splahováti -újem nedov. (á ȗ) nar. izplakovati: izplahovati perilo; izplahovati z mrzlo vodo; prim. splahovati ♪
- malahít -a m (ȋ) zelen poldrag kamen s temnejšimi žilami: ogrlica, skrinjica iz malahita ♦ min. rudnina zeleni bakrov karbonat s hidroksilno skupino ♪
- malahíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na malahit: malahiten kipec / malahitna barva malahítno prisl.: malahitno zelen ♪
- mláhati -am tudi mlaháti -ám nedov. (á; á ȃ) knjiž., redko mahedrati, mahati: koža mu mlaha; prašiček mlaha z uhlji ♪
- mláhav -a -o in mlahàv -áva -o prid. (á; ȁ á) 1. ki je brez napetosti, čvrstosti, moči: mlahave mišice; njene roke so bile mlahave / mlahav gib; od bolezni je še mlahav / mlahav obraz 2. ekspr. ki je brez volje, odločnosti: postal je mlahav in neodločen / mlahav značaj / mlahava in slabotna volja mláhavo in mlahávo prisl.: mlahavo govoriti; prestreljena roka mu mlahavo visi ob telesu ♪
- mláhavost in mlahávost -i ž (á; á) lastnost, značilnost mlahavega: preprečevati mlahavost mišic / v rokah je čutil mlahavost / ekspr. omahljivost in mlahavost ljudi ♪
- nadláhet -htí tudi -hti ž (ȃ) nav. mn. nadlaket: zagorele nadlahti ♪
- nadláhten -tna -o prid. (ȃ) nadlakten: nadlahtna kost; nadlahtne mišice ♪
- nadláhtje -a s (ȃ) star. nadlaket: tesno se je oklenila njegovega nadlahtja ♪
- nadláhtnica -e ž (ȃ) anat. kost v nadlakti: zlomiti si nadlahtnico; nadlahtnica in podlahtnica ♪
- naláhen -hna -o prid. (ȃ) star. lahen, rahel: začutiti nalahen udarec / nalahen posmeh ♪
- naláhko in na láhko prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje dogaja brez občutka teže: nalahko dihati; nalahko in previdno stopati po brvi // izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: nalahko odpreti vrata, položiti otroka na posteljo; nalahko stisniti roko; nalahko udariti 2. izraža, da se dejanje dogaja brez velikega truda, prizadevanja: nalahko je prišel do bogastva 3. ekspr. lahkomiselno, neresno: nalahko govoriti o resnih rečeh; službo jemlje precej nalahko 4. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: nalahko zardeti / nalahko odzdraviti, pokimati ♪
- naláhno in na láhno prisl. (ȃ) knjiž. nalahko, narahlo: nalahno se dotakniti; nalahno odpreti vrata; nalahno udariti / voda nalahno pljuska; začelo je nalahno snežiti; nalahno zibajoče se veje ♪
- naplahtáti -ám dov. (á ȃ) pog. nalagati, prevarati: naplahtati koga; ekspr. včeraj so ga grdo naplahtali ♪
- nèláhek -hka -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni lahek: spočita konja sta z lahkoto vlekla nelahek voz; nelahko breme / ima naporno, nelahko delo težko / nelahko vprašanje težko rešljivo ♪
- nèžláhten -tna -o prid. (ȅ-á) knjiž. neplemenit: izogibal se je temu neprijaznemu, nežlahtnemu človeku / nežlahtne kovine ♪
- odlahníti in odláhniti -em, in odláhniti -em dov. (ȋ á; á ā) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: bolniku je odlahnilo / ko jo zagleda, mu vidno odlahne ♪
- odplahníti in odpláhniti -em dov. (ȋ á) odplakniti: odplahniti umazanijo / čas je odplahnil bolečino ♪
- olahkôtiti -im dov. (ō ȏ) star. olajšati: olahkotiti ljudem življenje / olahkotiti dihanje ♪
- omláhniti -em dov. (á ȃ) star. postati mlahav: roke in noge so bolniku omlahnile / v brezdelju jim je duh omlahnil ● zastar. pazi, da ti načrt ne omlahne se ne izjalovi ♪
- oplahníti 1 in opláhniti -em dov. (ȋ á) knjiž., redko uplahniti, upasti: balon je nenadoma oplahnil ♪
- oplahníti 2 in opláhniti -em dov. (ȋ á) nar. oplakniti: oplahniti sod ♪
- oplahtáti -ám dov. (á ȃ) pog. ogoljufati, prevarati: oplahtati koga; pri prodaji so ga oplahtali za pet tisoč dinarjev ♪
- pláh -a -o prid. (ȃ á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plah človek, otrok; plaha, nezahtevna ženska; biti plah v družbi; pren., ekspr. plaha misel // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plah nasmeh, pogled; ekspr. plahi koraki; plaho vedenje 2. knjiž. ki se boji; boječ: plaha srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je plaha 3. knjiž. slaboten, šibek: plahi plameni na ognjišču / plaha rdečica na obrazu pláho prisl.: plaho gledati; plaho šepetati, upati / v povedni rabi bilo mu je čudno plaho pri srcu ♪
- plahetáti -ám nedov. (á ȃ) knjiž. plahutati: ptica plaheta v kletki / jata ptic je plahetala nad gozdom / ekspr. plašč mu plaheta okrog nog opleta ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226