Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lah (101-125)


  1.      poláhkoma  prisl. (ȃ) star. nalahko, narahlo: vrata se polahkoma odprejo ♪
  2.      pólžláhten  -tna -o [u̯ž] prid. (ọ̑-á) 1. agr. ki ni glede vseh lastnosti žlahten: polžlahtne jablane 2. knjiž., v zvezi polžlahtni kamen poldragi kamen ♪
  3.      poplàh  -áha m (ȁ á) knjiž. 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: med nami je zavladal poplah; popis živine je povzročil poplah med kmeti; odkriti vzrok poplaha // zmeda, nered: v taboru je nastal poplah 2. alarm: poplah zaradi letalskih napadov / zatrobiti poplah / sirene so naznanile konec poplaha ♪
  4.      poplahníti  in popláhniti -em dov. (ȋ á) nar. poplakniti: poplahniti posodo ∙ nar. po večerji si rad poplahne grlo s čajem popije še nekaj čaja ♪
  5.      požlahtnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od požlahtniti: požlahtnitev rastlinske vrste / resnična požlahtnitev človeka ♪
  6.      požlahtníti  -ím in požláhtniti -im dov., požláhtnil (ȋ í; ā ȃ) 1. agr. izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtniti vinsko trto, vrtnice 2. knjiž. oplemenititi, poplemenititi: trpljenje ga je požlahtnilo / požlahtniti jezik / požlahtniti les požlahtnjèn -êna -o in požláhtnjen -a -o: požlahtnjene rastline; z umetnostjo požlahtnjeno življenje ♪
  7.      požlahtnjênje  in požláhtnjenje -a s (é; ȃ) glagolnik od požlahtniti: požlahtnjenje trte ♪
  8.      požlahtnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od požlahtnjevati: požlahtnjevanje sadnega drevja / požlahtnjevanje pesniškega jezika ♪
  9.      požlahtnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtnjevati žito; požlahtnjevati s cepljenjem 2. knjiž. plemenititi: njena ljubezen ga požlahtnjuje / požlahtnjevati jezik ♪
  10.      preláhek  tudi prelahák -hka -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave ♪
  11.      prelahkomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) preveč lahkomiseln: prelahkomiseln je za tako službo / to je prelahkomiselno dejanje, da bi ga mogli opravičiti prelahkomíselno prisl.: prelahkomiselno ravnati ♪
  12.      prelahkôten  -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno prelahkôtno prisl.: prelahkotno obravnavati problem ♪
  13.      prenaláhko  prisl. (ȃ) nav. ekspr. preveč nalahko: prenalahko si je pridobil premoženje / svoje dolžnosti jemlje prenalahko ∙ ekspr. prenalahko si oblečen v premalo toplo obleko ♪
  14.      preplàh  -áha m (ȁ á) 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: obšel ga je preplah; vdajati se preplahu / razbežati se v preplahu; s preplahom v glasu odgovoriti // zmeda, nered: v mestu je nastal preplah; partizani so povzročali med Italijani preplah 2. knjiž. alarm: poskusni preplah; preplahi ob letalskih napadih / dati znak za preplah / sirene so naznanile konec preplaha ♪
  15.      preplahtáti  -ám dov. (á ȃ) pog. ogoljufati, prevarati: njega je lahko preplahtati / preplahtali so ga, da jim je poceni prodal hišo ♪
  16.      prezláhka  prisl. (ȃ) prelahko: prezlahka je dobil vse, kar je iskal ♪
  17.      prežláhten  -tna -o prid. (á) 1. ekspr. zelo plemenit, izbran: prežlahtne starogrške umetnine / piti prežlahtno vino 2. star. spoštovan, cenjen, plemenit: družba prežlahtnih gospa / v vljudnostnem nagovoru pozdravljeni, prežlahtni knez ♪
  18.      razplahníti  in razpláhniti -em dov. (ȋ á) knjiž., redko uplahniti, upasti: zaradi bolezni ji je telo razplahnilo ♪
  19.      splahnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati po obsegu manjši: oteklina splahni; nabrekla ustnica je počasi splahnela / postal je bled in lica so mu splahnela; mišice so ji zelo splahnele / ekspr. trebušček mu je splahnel; pren., ekspr. kdor ne zna varčevati, mu denar, premoženje hitro splahni 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: nasmeh mu je splahnel z obraza / njegova slava je splahnela čez noč / navdušenje, upanje, dobra volja splahni / do jutri mu jeza gotovo splahni ● ekspr. fant je splahnel iz hiše naskrivaj, neopazno odšel; ekspr. dogodek je že vsem splahnel iz spomina so pozabili nanj; star. vode na poplavljenem območju so že splahnele upadle splahnèl in splahnél -éla -o: splahnela oteklina ♪
  20.      splahnévati  -am nedov. (ẹ́) plahneti, upadati: oteklina že splahneva / njena bojevitost splahneva / vode odtekajo in splahnevajo ♪
  21.      splahníti  in spláhniti -em dov. (ȋ á) splahneti: oteklina splahne / njegova jeza je hitro splahnila spláhnjen -a -o: splahnjeni obrazi; prim. izplahniti ♪
  22.      splahováti  -újem nedov. (á ȗ) star. plahneti, upadati: oteklina počasi splahuje / dobra volja splahuje; prim. izplahovati ♪
  23.      splahutáti  -ám in splahútati -am dov. (á ȃ; ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: prestrašena ptica splahuta / splahutati s perutmi // plahutaje zleteti: jata je splahutala z drevesa; pren., knjiž. njene misli so splahutale v daljavo ♪
  24.      splahutávati  -am nedov. (ȃ) redko plahutati: sova splahutava s perutmi ♪
  25.      šláhčič  -a m (ȃ) v poljskem okolju, nekdaj pripadnik šlahte, nižji ali srednji plemič: šlahčič z majhnim posestvom ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA