Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Lado (872)
- beladóna -e ž (ọ̑) bot. strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti; volčja češnja: cvetoča beladona // farm. zdravilo iz te rastline: zdraviti z beladono ♪
- gládov -a -o tudi gladóv in gladòv -óva -o prid. (ā; ọ́; ȍ ọ́) nar. požrešen, lakomen: Odmerili so mu kos vrta in njivo. Saj brat res ni bil gladov (F. Bevk) ♪
- gladoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zahteve gladovalcev ♪
- gladovánje -a s (ȃ) glagolnik od gladovati: večletno gladovanje ga je zelo izčrpalo ♪
- gladováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala; sklenili so gladovati, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve 2. redko čutiti potrebo po jedi; biti lačen: preveč so gladovali, da bi mogli iti še naprej; deček je večkrat gladoval gladujóč -a -e: gladujoča množica ♪
- gladóven in gládoven -vna -o prid. (ọ̄; ā) 1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote // požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso 2. v zvezi gladóvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: pripravljati, začeti gladovno stavko; priporniki so se odločili za štirinajstdnevno gladovno stavko; z gladovno stavko v rovih so dosegli zvišanje mezd ♪
- gladovnják -a m (á) nar. lačen človek: mati je hitela domov, kjer jo je čakala kopica gladovnjakov / okrog kuhinje so še oprezali najhujši gladovnjaki požrešneži, nenasitneži ♪
- izgladováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. 1. izstradati, sestradati: ujetnike so izgladovali 2. izlačniti: hoja jih je izgladovala izgladován -a -o: mršavi in izgladovani konji ♪
- mlado... ali mládo... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na mlad: mladogramatik, mladoslovenec; mladokljun, mladoleten; mladoporočenka ♪
- mládočéh -a m (ȃ-ẹ̑) pristaš češke buržoazno-liberalne stranke v 19. stoletju: voditelj mladočehov ♪
- mládogramátik -a m (ȃ-á) lingv. predstavnik primerjalno-historične smeri v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja: vpliv mladogramatikov ♪
- mládohegeljánec -nca m (ȃ-ȃ) filoz. mladoheglovec ♪
- mládohéglovec -vca m (ȃ-ẹ́) filoz. pristaš leve smeri heglovstva: bivši mladoheglovec ♪
- mládohéglovski -a -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na mladoheglovce: mladoheglovski nazori / mladoheglovska smer v nemški filozofiji ♪
- mládokatóliški -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: mladokatoliško gibanje okrog revije Križ na gori / mladokatoliška inteligenca ♪
- mladokljún -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., ekspr. mlad, neizkušen: takrat sem bil še mladokljun in nepremišljen ♪
- mladokljúnec -nca m (ȗ) knjiž., ekspr. mlad, neizkušen človek: s temi mladokljunci se menda ne boš prepiral ♪
- mladolés -a m (ẹ̑) nar. vzhodno mlad, na novo zrasel gozd: srnjak se je skril v gostem mladolesu; bukov mladoles ♪
- mladolét -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) zastar. mladoleten: vsi njegovi otroci so še mladoleti; mladoleta dekleta ♪
- mladoléten -tna -o prid. (ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: skrbeti mora za tri mladoletne otroke; delinkvent je še mladoleten ● zastar. mladoletni veter pomladni; zastar. pesnikove mladoletne pesmi mladostne; sam.: vzgojni zavod za mladoletne ♪
- mladolétje -a s (ẹ̑) knjiž. pomlad: toplo mladoletje ♪
- mladolétnica -e ž (ẹ̑) mladoletna ženska: reševati probleme mladoletnikov in mladoletnic ◊ zool. mladoletnice žuželke z dvema paroma neenakih kril, katerih ličinke živijo v vodi, Trichoptera ♪
- mladolétnik -a m (ẹ̑) mladoleten človek: duševnost, vzgoja mladoletnikov ♦ jur. mlajši od 14. do 16. leta, starejši mladoletniki od 16. do 18. leta starosti; disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje ♪
- mladolétniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mladoletnike: mladoletniška delinkvenca ♦ jur. mladoletniško kazensko pravo ♪
- mladolétnost -i ž (ẹ̑) stanje mladoletnega človeka: zaradi fantove mladoletnosti je bila kazen milejša ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226